Mladi vprašujejo:
Dvojno življenje — bi naj kdo vedel
»Mama in oče sta me jemala s seboj na krščanske shode in vedel sem, kaj je prav in kaj napačno,« priznava Robert. »Toda želel sem biti priljubljen in sprejet od drugih otrok na šoli. Da bi torej bil v stilu in priljubljen, sem v šestem razredu začel kaditi. V sedmem razredu sem pričel uživati LSD in kaditi marihuano. V osmem razredu sem si začel vbrizgavati mamilo iz metamfetaminov. Vse sem preslepil, vendar sem bil zelo nesrečen.«
DANES mnogo mladih, vključno z nekaterimi, ki so jih vzgajali krščanski starši, živi dvojno življenje. Vsi res ne postanejo narkomani, tako kakor Robert. Toda, nekateri mladi se, ne da bi starši vedeli, skrivoma sestajajo, nalivajo z alkoholom, nenavadno oblačijo, poslušajo divjo glasbo, obiskujejo razgrajaške zabave in se zapletajo v številne dejavnosti, ki jih njihovi starši ne odobravajo ali jih celo prepovedujejo. Ali tudi ti živiš tako?
Če da, potem verjetno veš, da je to, kar počneš, napačno. Tako kakor Robert, lahko celo trpiš zaradi slabe vesti (Rimljanom 2:15). Vendar je misel, da bi svoja hudo napačna dejanja razodel staršem, neprijetna. Ko premišljuješ o mogočih posledicah, se zdi argument, ,Kar starši ne vedo, jih ne bo prizadelo‘, smiseln. Toda, prizadene lahko tebe.
Napačno sklepanje
Morda si na primer misliš, da se lahko upravičeno pritožuješ nad ravnanjem staršev. Mogoče res. Vendar, ali to, da so včasih res pretirano strogi, nekomunikativni ali samovoljni, opravičuje tvojo nenehno upornost? Po Božji Besedi ne, saj ta svetuje: »Otroci, bodite poslušni roditeljem v vsem, kajti to je ugodljivo v Gospodu.« (Kološanom 3:20) Kaj pa če misliš, da si upravičeno jezen na starše? Ali je smiselno dati duška svoji jezi s tem, da skrivoma kršiš od Boga dana merila? Pravzaprav bi se vedel kakor nekdo, katerega ,srce se srdi proti GOSPODU‘ (Pregovori 19:3). Pravilno bi ravnal, če bi se približal staršem in se z njimi mirno pogovoril o pritožbah, ki jih imaš (Pregovori 15:22).
Enako napačno je mnenje, da s svojim molčanjem ščitiš starše pred čustvenim stresom. Šestnajstletni mladenič je rekel: »Ne govorim o rečeh, ki bi [starše] razočarale.« Takšno za nos privlečeno sklepanje ni nič drugega kakor samoprevara. Ali kot pravi Biblija, je to ravnanje nekoga, ki si »v svojih mislih [. . .] utvarja, da se njegova krivda ne bo odkrila in ne kaznovala.« (Psalm 36:3, EI) Če ti je res kaj do starševskih čustev, se boš najprej izogibal neposlušnosti. Poleg tega bo verjetno vsak poskus, da bi pred starši kaj prikril, neuspešen, saj brez dvoma že tudi drugi vedo za tvoje skrivno življenje.
Nič ni skrito
Starodavni Izraelci so to odkrili, ko so se želeli ogniti kazni zaradi prestopka. Prerok Izaija je opozoril: »Gorje jim, ki se zagrebajo globoko, da skrijejo svoje naklepe pred GOSPODOM, in katerih dela se vrše v temi in govore: Kdo nas vidi? in kdo nas pozna?« (Izaija 29:15) Izraelci so pozabili, da je Jehova videl njihova napačna dela. Jehova jih je ob primernem času poklical na odgovor, zaradi njihovih zablod.
Enako se je to izkazalo za resnico tudi pri nekaterih kristjanih iz občine v prvem stoletju. Preberi v Dejanjih apostolov 5:1-11 o Ananiju in njegovi ženi Safiri. Ko so ustanovili poseben sklad za pomoč potrebnim kristjanom, je Ananija prodal polje in drzno trdil, da je prispeval ves izkupiček od prodaje. Toda v resnici je Ananija »nekaj od izkupila [. . .] utajil« zaradi lastnih koristi. Ali je bil Bog s to lažno darežljivostjo preslepljen? Sploh ne. »Nisi lagal ljudem, ampak Bogu,« je rekel apostol Peter. »Ko je pa Ananija slišal te besede, pade in izdahne.« Safira, ki je bila sokrivka, je prav tako, kmalu po tem, padla in izdahnila. Oba sta očitno pozabila, da Bog »pozna srca skrivnosti« (Psalm 44:21).
Prav tako je tudi danes. Čeprav morda pred starši uspešno skrivaš slabo vedenje, pa ga ne moreš prikriti pred budnimi očmi Boga Jehova. »In stvari ni skrite pred njim,« pravi Hebrejcem 4:13, »temuč vse je golo in razodeto očem njega, ki imamo ž njim opravek.« Ali si lahko sploh bolj izpostavljen? Sčasoma bodo tvoji skriti grehi ravno tako razkriti tudi drugim. Pregovor 20:11 pravi: »Po dejanjih svojih se dá spoznati tudi deček, je li čisto in je li pošteno delo njegovo.« Drug pregovor pravi: »Kdor prikriva pregrehe svoje, ne bo imel sreče.« (Pregovori 28:13)
Mlada žena po imenu Tammy je to spoznala še kot dekle. Čeprav so jo vzgojili krščanski starši, je zapadla kajenju, pitju in imela je zmenke z neverniki. Tammy si je zelo prizadevala, da bi te grde razvade skrila, toda spominja se: »Starši so opazili, da sem se spremenila. Postala sem uporna in začela sem gojiti željo po neodvisnosti. Dvojno življenje neke osebe se prej ali pozneje odkrije. Pri meni je bilo prej. Oče me je zasačil, ko sem se pri bližnji šoli sestala s fantom.«
Kako se počuti Jehova
Zato pa, kar starši še ne vedo, jih lahko — in jih verjetno tudi bo — v določenem času prizadelo. Še pomembnejše je, da se vprašaš: ,Kaj si pa Jehova misli o teh, ki živijo lažno življenje?‘ Na to odgovarja Psalm 5:5, 6: ,Bog sovraži vse, ki delajo krivico. Pogubi nje, ki govore laž; moža [. . .] zvijačnega mrzi GOSPOD.‘ Ne varaj se z mišljenjem, da boš Jehova pomiril že samo s hlinjeno vdanostjo, ko obiskuješ verske shode. On ve, kdaj ga ,ljudstvo [. . .] časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od njega‘ (Marko 7:6, EI).
Mladenič Ricardo, ki se je zapletel v spolno nečistovanje, tako priznava: »Človek ima grozen občutek, ko ve, da je užalostil Jehova.« Ali je mogoče Jehova užalostiti, ga prizadeti? Seveda! Ko je starodavni izraelski narod opustil Božji zakon, so »žalili Svetega Izraelovega« (Psalm 78:41). Kako žalosten mora Jehova biti danes, ko mladi, vzgojeni v »strahu in svarjenju Gospodovem«, skrivoma napačno delajo (Efežanom 6:4).
Prizadeti starši
Zavedaj se, da se ne moreš večno skrivati. Priti moraš z besedo na dan in priznati, kaj se skrivoma dogaja. To si dolžan Jehovu, staršem in samemu sebi. Verjetno bo to povzročilo zadrego in morda tudi bodoče posledice (Hebrejcem 12:10, 11). Če si živel v laži in prevari, si spodkopal starševsko zaupanje vate. Zato ne bodi presenečen, če bodo starši s teboj bolj strogi kakor prej. Tammy se spominja: »Ko me je oče zasačil s fantom, se je prestrašil. Ugotovil je namreč, da mi ne more zaupati. Zato je potem budno pazil name.« Tammy je spoznala, da je pač žela kar je sejala (Galatom 6:7).
Pričakuješ lahko, da bodo tudi tvoji starši prizadeti in jezni. Omadeževano je bilo njihovo ime in ugled. (Primerjaj 1. Mojzesova 34:30.) Če je tvoj oče eden izmed Jehovovih prič, se bo morda moral odreči nekaterim prednostim v občini (Titu 1:5-7). Da, kot pravijo Pregovori 17:25 (EI), so lahko uporni mladi »žalost svojemu očetu in bridkost svoji materi«.
Avtorica Joy P. Gage bridko opisuje počutje nekaterih staršev, ko se jim otrok upre. Pravi: »Nekateri jokajo tiho, drugi histerično, nekateri za zaprtimi vrati. Jokajo za preteklostjo in ker naenkrat ni več prihodnosti. Jokajo za to, kar bi se lahko zgodilo. Jokajo za to, kar se bo gotovo zgodilo. Jokajo od jeze in razočaranja.« Ker si dvema človekoma, ki te imata najraje od vseh na svetu, povzročil takšno žalost, se ti, razumljivo, s tem ne bo lahko spoprijeti. Tammy pravi: »Ko pomislim na preteklost, si želim, da očeta in mame ne bi tako užalostila.«
Vendar se ne moreš vrniti v preteklost in jo izbrisati. Neglede na to, kako bo to težko in boleče, nedvomno je tvoja dolžnost, da poskusiš zadeve urediti. (Primerjaj Izaija 1:18.) To pomeni, da moraš staršem povedati resnico, upoštevati njihovo prizadetost in jezo ter sprejeti kakršnekoli disciplinske ukrepe. Tvoje priznanje resnice je lahko prvo, kar bo staršem in Jehovu prineslo srčno veselje, ti pa boš čutil zadovoljstvo zaradi čiste vesti (Pregovori 27:11; 2. Korinčanom 4:2).
Toda, kako naj bi staršem povedal? Kako bi lahko ubežal dvojnemu življenju? O teh vprašanjih bomo razpravljali v naslednji številki.
[Slika na strani 19]
Če poveš resnico, lahko to tebi in tvojim staršem prinese olajšanje