Pogled v svet
Kdo hoče otroke
»Ti, dragi, vzemi otroke, jaz bom pa obdržala denar.« Ta naslov iz časopisa Mainichi Daily News povzema odgovore mnogih Japonk na vprašanje, kaj bi raje obdržale, če bi se razvezale. Po nedavni javnomnenjski raziskavi, ki jo je opravilo oglaševalno podjetje Hakuhodo, so prva tri mesta zasedli bančni prihranki, gotovina in počitniške hišice. Na četrtem mestu so pristali sinovi, takoj za njimi hčere in nato stanovanja, televizorji, umetnine in ročne torbice. Tudi očetje si vzamejo še komajda kaj časa za otroke. Neka druga raziskava, ki jo je opravila Tokaiska banka, odkriva, da je 69 odstotkov japonskih očetov tako prezaposlenih, da ne najdejo več časa za pogovor z otroki. Pravzaprav jih 22 odstotkov celo trdi, da se z otroki tako ali tako nimajo kaj pogovarjati.
Kadilsko onesnaženje
Ali kajenje dviguje miselne zmožnosti? Mnogi kadilci temu pritrjujejo. Nedavna raziskava v Združenih državah Amerike pa kaže ravno nasprotno. Kajenje zmanjšuje koncentracijo in slabi spomin, pravi Guardian Weekly v poročilu o raziskavi pod vodstvom washingtonske višje šole v Marylandu. Odkrili so tudi, da kajenje upočasnjuje reflekse. Testiranja vozniških spretnosti so pokazala, da obstaja pri kadilcih 3,5-krat večja možnost prometnih nezgod kot pri nekadilcih. Razlog? Zdravniki domnevajo, da lahko dolgotrajno kajenje oslabi dotok krvi v tisti predel možganov, kjer poteka obdelava podatkov.
Naš planet je potisnjen na rob
Po poročilu glasila British Medical Journal se svetovno prebivalstvo vsako leto poveča za skoraj 100 milijonov in po predvidevanjih naj bi se do leta 2050 povzpelo na 10 milijard. Londonsko kraljevsko društvo in ameriška državna akademija znanosti sta izdali prvo skupno izjavo, ki pravi, da takšna rast grozi okolju z nepopravljivo škodo. To še zlasti velja, če bi dežele v razvoju, na katere odpade večina prirastka, vire izkoriščale enako intenzivno kot razviti svet. Akademiji sta osrednjo vlogo pripisali znanosti in tehnologiji in poudarili, da ne bi bilo razumno opirati se samo na njiju »pri reševanju težav, povezanih z naraščanjem prebivalstva, potrato naravnih virov in škodljivimi človekovimi navadami«. Če se ne bi nič spremenilo, poročilo pravi: »Znanost in tehnologija morda ne bosta sposobni preprečiti nepopravljivega uničevanja okolja in zaustaviti revščine v pretežnem delu sveta.« »Če se ne bomo resno trudili zajeziti rast prebivalstva, bo vse ostalo zaman,« je dejal sir Michael Atiyah, rektor Londonskega kraljevskega društva.
Padli pri izpitu poštenosti
Oklopno vozilo je prevažalo vreče z denarjem iz newyorške mestne banke, ko sta mu nenadoma izpadli dve vreči na eni najprometnejših avtocest v mestu. Promet se je v trenutku ustavil. »[Iz vreč] se je vsul denar, voznike pa so kar nekaj minut obletavali dolarski bankovci,« navaja Newsday. V vrečah je bilo več kot 300.000 dolarjev, rešili pa so jih le 3500. V New Yorku je sicer nezakonito obdržati najdeni denar, ki presega vrednost 20 dolarjev. Neki uslužbenec je takole opisal dogodek: »Bilo je, kot bi morskim psom vrgli kos mesa. Ljudje so se kar pulili za denar.« Nekdo je predstavniku policije predlagal, naj bi odprli posebno telefonsko linijo za tiste, ki bi denar hoteli vrniti. Predstavnik je bil menda »sprva presenečen, potem pa je prasnil v smeh«.
Splavi ugonabljajo tudi matere
Revija Choices je zapisala, da »vsako minuto umre ena ženska za posledicami nosečnosti in poroda.« Dodaja še, da »vsako leto umre dobrih pol milijona mater zaradi zapletov pri nosečnosti. Na vsak smrtni primer pa pride 100 takšnih, ki si trajno poškodujejo zdravje.« V Latinski Ameriki vsaka 73. ženska umre zaradi zapletov pri nosečnosti. V Aziji ocenjujejo, da umre vsaka 54., v Afriki pa celo vsaka 21. ženska. To razmerje je v primerjavi z zahodnoevropskim precej visoko, kjer pride en smrtni primer na 10.000 žensk. Med vzroke smrti, povezane z nosečnostjo, so vključeni tudi »splavi in samo na te odpade vsako leto več kot 200.000 od skupaj 500.000 smrtnih primerov po vsem svetu,« opaža Choices.