Biblijsko gledišče
Protesti in demonstracije — ali lahko spremenijo svet
»GLASNO moramo povedati, kaj mislimo, zato moramo na cesto.« Tak naslov se je 1991. pojavil v uvodniku rimskokatoliškega časopisa National Catholic Reporter tik pred izbruhom vojne v Perzijskem zalivu 1991. leta. Članek je bralce v Združenih državah Amerike spodbujal k sodelovanju v mirovnih pohodih in demonstracijah, pisalo pa je še: »Da bi premagali ignoranco in predrznost oblastnikov, bi morali milijoni neprestano delovati za mir. . . . Ljudje morajo na ulice.«
Takšen klic k dejanjem se danes velikokrat sliši. Ljudje se vsled tolikih političnih, gospodarskih in ekoloških kriz čutijo ogroženi, to pa jih žene »na ulice«, v proteste in demonstracije, zakon hočejo vzeti v svoje roke. Lotijo se česarkoli, od preprečevanja kriminala v svoji soseski do vzpostavitve svetovnega miru. Zanimivo je, da veliko število teh demonstrantov uživa naklonjenost cerkvenih organizacij in verskih voditeljev.
Toda, ali kristjan sme sodelovati v takšnih demonstracijah? In ali lahko protesti, naj so to bučni puntarski pohodi ali otožni, s svečami, v resnici svet spremenijo na boljše?
Krščansko mnenje o demonstracijah
Neki sociolog je demonstracije opisal kot »izjemno učinkovito metodo političnega prepričevanja . . . birokracijske oblasti, naj vendar store, kar je treba.« Ponavadi protestni pohodniki in organizatorji demonstracije, upajo, da bodo s skupnimi napori lahko zmanjšali krivico in pokvarjenost, ki ju opažajo v sedanjih socialnih in političnih sistemih.
Kakšen zgled je v zvezi s tem svojim sledilcem Jezus? Živel je v času, ko je Judom vladalo okrutno rimsko cesarstvo. Ljudje so si gotovo želeli, da bi jih kdo rešil zatiralnega rimskega jarma. Navzlic temu Jezus svojih sledilcev ni nikoli spodbujal, naj pripravijo demonstracije in protestne pohode, ali kako drugače politično delujejo. Ne, nasprotno, ničkolikokrat je rekel, da njegovi učenci ,niso od sveta‘. (Janezov evangelij 15:19; 17:16; glejte tudi 6:15.)
Ko so vladni uslužbenci Jezusa po krivici odvedli v zapor, ni skušal pripraviti protesta, čeprav bi ga gotovo lahko. Namesto tega je rimskemu guvernerju rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni odtod.« (Janez 18:33-36, EI) Čeprav je bil Jezus po krivem obtožen, ni skušal tega spodbijati s protestnimi dejanji, vedel je, da mora ostati politično nevtralen. In svoje učence je spodbudil, naj enako ravnajo.
S sodelovanjem v demonstracijah bi se zato kršilo osnovno načelo o krščanski nevtralnosti, ki jo je poučeval Jezus. Poleg tega pa bi lahko sodelovanje v tem človeka potegnilo še v kakšno nekrščansko obnašanje. Kako? Demonstracije, ki so pripravljene z dobrimi nameni, se velikokrat pokažejo nedvoumno uporniške, ko demonstranti postanejo bojeviti, preglasni ali nasilni. Nezakonitost in upornost bosta verjetno zbudili pozornost, ne bosta pa v soglasju z biblijskima nasvetoma, da je treba ,biti pokoren višjim oblastem‘ in ,imeti mir z vsemi ljudmi‘ (Rimljanom 12:18; 13:1). Biblija ne spodbuja k državljanski nepokornosti, temveč kristjane roti, naj se lepo obnašajo in bodo pokorni oblasti, celo če ji je težko ugoditi, oziroma če je despotska. (1. Petrov 2:12, 13, 18)
Morda bo kdo rekel, da ,niso vse demonstracije bojevite oziroma nasilne‘. Res niso, in videti je, da nekatere prinesejo tudi kaj dobrega. Toda, ali res lahko protesti, celo če so mirni in dobronamerni, svet spremenijo na boljše?
Ali lahko protesti spremenijo svet?
Kristjani so zelo zaskrbljeni za ljudi okoli sebe in jim želijo pomagati. Vendar, ali je sodelovanje v demonstracijah res najboljši način nudenja pomoči? V knjigi Demonstration Democracy (Demonstracijska demokracija) piše: »S političnim prepričevanjem, kakršnokoli je že, se le malo doseže.« Nesporno je, da odstranitev gorja, ki pesti človeštvo, zahteva spremembe, ki se jih nikakor ne da doseči s kakšnim protestom ali pohodom.
Jezus je, ko je govoril o stoletja starem verskem sistemu, ki je obstajal v njegovih dneh, podobno opozoril. Za hinavsko bogočastje, kakršnega so poznali farizeji, je dejal: »Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še večja luknja.« (Matej 9:16, EI) Kaj je Jezus hotel s tem povedati? Da se pravo krščanstvo ne bo prilagajalo pokvarjenemu in oguljenemu sistemu, ki čaka samo še na svoj konec. Vedel je, da bi bilo krpanje neuporabnega sistema jalovo početje.
Tako pa je tudi s tem svetovnim sistemom, ki človeštvu že stoletja vlada s pomočjo krivice, brezsrčnosti in zatiranja. Propovednik v 1:15 to takole jedko pojasni: »Kar je krivo, se ne more zravnati.« Da, današnji svetovni sistem se kljub najplemenitejšim naporom ne more zravnati oziroma spopolniti. Zakaj ne? Prvi Janezov list 5:19 pove, da zato, »ker ves svet leži v Hudobnem«, ker mu vlada Satan Hudič. Jezus je pojasnil, da je Satan Hudič »vladar tega sveta« (Janez 12:31, EI). In dokler na ta sistem vpliva Satan, mu nobeno krpanje ne zagotavlja trajne rešitve.
To ne pomeni, da so kristjani glede svetovnih problemov brezbrižni oziroma nočejo nič konkretnega storiti. Kristjanom je bilo v resnici zapovedano, naj bodo dejavni, in sicer ne v protestiranju, temveč v oznanjevanju dobre vesti o Božjem kraljestvu, o tistem Kraljestvu, za katero je Jezus svoje učence učil moliti. (Matevž 6:10; 24:14) Biblija pove, da Kraljestvo ne bo skušalo rešiti tega nepopravljivega sveta; ne, te pokvarjene vladavine in družbene ureditve, ki sedaj zatirajo človeštvo, bo popolnoma izbrisalo iz obstoja in uvedlo sistem, ki bo po celem svetu lahko zagotavljal pravičnost in pravicoljubnost. (Daniel 2:44) Pod tako vladavino ne bo nikomur več treba protestirati, kajti Bog Jehova, ki ,nasičuje vse, kar živi‘, bo poskrbel za vse naše potrebe. (Psalm 145:16)
[Navedba vira slike na strani 18]
Leslijeva Stavka delavcev