Mladi vprašujejo:

Zakaj se starši bolj ne zanimajo zame

»Kadarkoli vprašam mamo, ali ima zame pet minut časa,« toži neka najstnica, »vedno pravi, da je prezaposlena.«

CHRISTINA je bila stara 16 let, neporočena in noseča. Čeprav ji je bilo žal zaradi tega pa je bila tudi zagrenjena. »Mati se ni nikoli trudila, da bi mi razložila te stvari,« je hlipala. »Enostavno ni nikoli imela toliko časa, da bi jo zanimalo, kaj delam.«

Ali tudi ti včasih meniš, da starši nimajo dovolj časa zate? Morda svojega razočaranja ne kažeš tako kot Kristina. Veš pa tudi, da nezanimanje tvojih staršev ni izgovor za grdo vedenje. Vseeno te lahko precej prizadene, če nimajo časa zate. Čeprav si že skoraj odrasel, še vedno potrebuješ starševsko ljubezen in podporo. Lahko se čutiš odrinjenega, če se starši ne zanimajo dovolj zate. »Kadarkoli vprašam mamo, ali ima zame pet minut časa,« toži neka najstnica, »vedno pravi, da je prezaposlena.«

Ne preseneča torej, da po neki raziskavi 25 odstotkov mladih »meni, da so s starši premalo skupaj«. Nekdo od mladih je rekel: »Želim, da bi si bili s starši bližje, da bi si bili bolj dostopni.« Tudi če se starši družijo z otroci, so si morda čustveno oddaljeni. Manjka potrebna komunikacija.

Zakaj je videti, kot da te zanemarjajo

Zamislimo si: Ves dan si čakala, da se boš z mamo pogovorila o neki težavi. Ko pa pride z dela domov, pade v naslonjač in se zabulji v večerne televizijske novice. Ko jo skušaš kaj vprašati, te nejevoljno odslovi: »Pusti me, utrujena sem.«

Hladna, neprijazna mati? Ne, kajti starši se le redko namerno ne menijo za otroke. Ne smemo pa pozabiti, da živimo v ,hudih časih‘ (2. Timoteju 3:1⁠-3, EI). Starši zato lahko doživljajo velike pritiske. Morda so tako napeti, razočarani ali izčrpani, da niso več zmožni posvečati ti potrebne pozornosti. To še toliko bolj velja za roditelje samohranilce. Če torej staršem ne poveš, da gre kaj narobe, sami morda tega ne bodo opazili.

Starše lahko tare še marsikaj drugega. Če je tvoj oče dejaven kristjan, ima lahko precej obveznosti v skupščini. (Primerjaj 2. Korinčanom 11:28, 29.) Mater morda mučijo vse večje zdravstvene težave, čeprav o tem skorajda ne govori. Ali imaš brate ali sestre? Starši se morajo posvečati tudi njim in njihovim potrebam.

Nekateri starši pa se morda borijo s tako velikimi težavami, na primer z alkoholizmom, da se niso sposobni posvečati potrebam svojih otrok. Drugi morda enostavno ne znajo poskrbeti zanje. Sicer pa, otroci se učijo ljubezni od staršev. (Primerjaj 1. Janezov 4:19.) Morda se tudi za tvoje starše, ko so odraščali, njihovi starši niso kaj dosti zanimali.

V nekaterih kulturnih sredinah pa v resnici zanemarjajo potrebe mladih. Ponekod v Afriki navade nalagajo, da oče, mati in otroci jedo ločeno. Kakšne so posledice? Štirinajstletni Collin se spominja: »Težko se je bilo čustveno zbližati s starši. Počutil sem se prepuščenega samemu sebi.«

Zanke, ki se jih je potrebno izogibati

Naj bodo razlogi za domnevno nezanimanje staršev takšni ali drugačni, ti si še vedno prizadet in jezen. Nekateri mladi se zato niti ne skušajo zbližati z njimi in so neposlušni. Drugi se odločijo z uporom pritegniti pozornost nase, na svoje težave. Vendar s tem mladi uporniki, tako kot Christina, ki smo jo omenili na začetku, ne dosežejo kaj več kot, da ranijo samega sebe. »Bebcev upor jih ubije,« svarijo Pregovori 1:32.

Ravno tako ne bo nič pomagalo, če se bomo na vse skupaj požvižgali — še posebej, če nas to zelo boli. »Če ti srce upade v čas stiske,« piše v Pregovorih 24:10, »majhna je krepost tvoja.« Čustvene rane so lahko potem še večje in še bolj boleče kot telesne rane. (Pregovori 18:14) Če jih ne zdravimo, nas lahko bolijo še, ko odrastemo. Poglejmo primer mladega Johana. »Ko sem odraščal,« se spominja Johan, »ni bilo očeta, ki je bil alkoholik, nikoli blizu, ko sem ga najbolj potreboval.« Dodaja: »Imel je preveč svojih težav, da bi se lahko posvečal meni.« Johan je še kot odrasel trpel zaradi dolgotrajnih depresij in občutka krivde.

Ob pomoči dobrih prijateljev je Johanu spet zrastlo samospoštovanje. Njegov primer kaže, kako koristno se je težav, ki jih imamo doma, lotiti konstruktivno.

Spodbudi jima zanimanje zate

Recimo, da se očka in mami le redko začneta pogovarjati s teboj. Tedaj se prični ti zanimati zanju (Matevž 7:12; Filipljanom 2:4). Predlagaj, da bi šel z njima, kadar tekata po opravkih. Vprašaj ju, ali jima lahko kakorkoli pomagaš, morda tako da pripraviš kosilo ali očistiš stanovanje. Čez čas lahko prideš na dan s svojimi skrbmi, na primer tistimi v šoli.

Včasih pa bi se morda rad pogovoril o kakšnih precej resnih težavah. Verjetno ne bo pametno, če se boš na očeta obrnil ravno tedaj, ko se bo spravil na kavč k krajšemu počitku po napornem delovnem dnevu. Potrudi se za pogovor o svojih stvareh izbrati ,pravi čas‘, ko ne bo prenapet in nejevoljen (Pregovori 15:23). Tedaj bo skoraj gotovo našel čas zate.

Kaj pa, če kljub vsemu trudu ne uspeš pritegniti pozornosti staršev?a Knjiga pregovorov 15:22 nas spomni: »Skaze se načrti, kjer ni sveta.« Tedaj bo nemara dobro, da staršem poveš (prijazno in obzirno seveda), da pogrešaš njuno pozornost in da si zaradi tega prizadet ter se čutiš neljubljenega. Morda bi kdaj pa kdaj zadostovala le kakšna pohvala ali pomoč pri domači nalogi.

Starši bodo verjetno presenečeni, ko bodo zvedeli, kako se počutiš. Najbrž te bodo kmalu prepričali v svojo ljubezen, morda pa se ti bodo celo opravičili, ker ti tega niso dali jasneje čutiti. Starši se bodo najverjetneje radi potrudili, da odstranijo težave, na katere si jih opozoril.

Morda pa bo pogovor odkril, da si si kaj napačno razlagal. Morda nisi opazil, kako vse so bili pozorni do tebe. Sicer pa, če se boš o vsem pogovoril, bo to pomemben korak na poti do boljših domačih razmer.

Zapolni praznino

Kaj pa če starši še vedno ne bodo zadovoljivo reagirali? To je seveda lahko precej žalostno. Zato pa obstajajo še nekatere druge možnosti.

Po možnosti se obrni na nekoga, ki je starejši od tebe in bi lahko izpolnil praznino, ki je nastala zaradi nezanimanja staršev. Knjiga pregovorov pravi, da je prijatelj tisti, ki »se izkaže v stiski« (Pregovori 17:17). Najdi si takšnega prijatelja. Bodi pa pazljiv pri upoštevanju nasvetov in se prepričaj, ali so tebi v dobro ter v soglasju z Božjo besedo.

Pomoč in podporo ti lahko nudi tudi skupščina Jehovovih prič. Tam boš našel duhovne brate in sestre, očete in matere, ki se bodo resnično zavzeli zate in ti pomagali rasti duhovno in čustveno. (Marko 10:30) Collin, fantič iz Afrike, ki smo ga omenili, je našel takšne prijatelje. Ker je čutil potrebo po vodstvu, je pričel zahajati na shode Jehovovih prič. Pripadniki skupščine so kmalu poskrbeli, da se je počutil ljubljenega in zaželjenega. Sčasoma so pričeli na krščanske shode prihajati tudi njegovi starši ter bratje in sestre.

Najverjetneje starši niso ravnodušni do tebe, le nekoliko bolj bi se morali zavedati tvojih potreb. Zato jim kar povej, kaj te muči! Kako naj bi sicer vedeli? Morda boš ugotovil, da jim pomeniš mnogo več, kot si si sploh upal misliti.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 26]

Starši so danes nemalokrat preutrujeni in pod prevelikim pritiskom, da bi videli težave svojih otrok