Pogovarjanje v družini — zakaj tega ni več?

V DNEH Sira Stamforda Rafflesa, ustanovitelja britanskega pristanišča Singapur, ni bilo nič nenavadnega, da je moral celo leto čakati na odgovor glede svojih pošiljk v London. Toda tako je bilo v 19. stoletju. Danes takšni čudeži kot so telekomunikacijski sateliti, omogočajo stalen stik z domala vsakim kotičkom na zemlji.

Smešno pa je to, da človek, ki se lahko pogovarja z nekom na drugem kontinentu, tega često ne dela doma, ne pogovarja se s člani svoje družine. Zelo visoka stopnja razvez to dejstvo neusmiljeno potrjuje. Zato ni čudno, da so pri neki raziskavi o srečnih in nesrečnih parih raziskovalci prišli do zaključka: »V mnogih problematičnih zakonih bi bila najbolj potrebna zgovornost in zaupljivost med zakoncema.« Toda v koliko družinah se zares pogovarjajo — zaupno, »z veliko duševno ali duhovno globino«, kakor slovar razčlenjuje pomen te besede? Malokdaj se »srečajo« misli, srca pa sploh ne. Zakaj je prišlo do tega?

Vzroki molčanja

Mnogo je dejavnikov, ki so delovali proti dobremu družinskemu življenju. Pred industrializacijo je »delo« bilo bolj ali manj družinsko opravilo, sedaj pa se je to spremenilo. V mnogih delih sveta morajo biti moški veliko ur na dan na delu, stran od doma, da bi zaslužili za življenje. Padec gospodarstva je prisilil mnoge ženske, da so se podobno zaposlile. Otroci so zato pogosto zaupani plačanim varuhinjam ali pa prepuščeni samim sebi. Šole so prevzele celotno izobraževanje otrok — opravilo, ki je bilo v preteklosti v glavnem odgovornost staršev. Tehnologija — sredstvo, ki je tako zelo izboljšalo sporazumevanje oziroma komuniciranje — pa včasih oslabi družinsko življenje.

Preden so se pojavili radio, televizija, stereo aparati, video-rekorderji in video igre, so družinski člani pogosto preživljali čas v medsebojnih pogovorih. Toda sedanje obilje takšnih izumov je skoraj povsem ubilo umetnost pogovorov v nekaterih družinah. Poročilo Ameriškega narodnega zdravstvenega instituta z naslovom Television and Behavior (Televizija in obnašanje) pravi: »Izgleda, da je zbiranje družine ob kaminu ali pri jedi sedaj zamenjalo zbiranje in posedanje pred televizorjem.« Še posebej je vznemirila ugotovitev, da v ZDA »družine porabijo približno polovico svojega časa (podnevi) doma za gledanje televizije.« Tragično dejstvo pri tem je, da je v mnogih družinah takrat, ko je vključena televizija, ‚izključena‘ družina; pogovor pade na nizko raven.

In posledice? Družinsko življenje postane površno, puhlo. Prijateljstvo se izgublja in družinski člani se neizogibno odtujujejo. Da bi družina bila enotna, povezana z vezmi razumevanja in ljubezni, se morajo člani sporazumevati z mislimi in srcem. Družinski člani, ki se znajo tako zaupno pogovarjati, lahko drug drugemu pomagajo vzdržati breme nestrpne in kočljive družbe. Kako bi lahko družina bila tako povezana? Vsepovsod najdemo obilo nasvetov. Najboljši izvor nasvetov pa je najstarejša obstoječa knjiga — Biblija! Poglejmo, kako se lahko nekatera njena načela učinkovito uporabijo.