Kaj pomeni pravilo »oko za oko«?

Sveto pismo odgovarja

Pravilo »oko za oko« je bilo del Postave, ki jo je Bog po Mojzesu dal starodavnim Izraelcem. To pravilo je citiral Jezus v svojem govoru na gori. (Matej 5:38; 2. Mojzesova 21:24, 25; 5. Mojzesova 19:21) Pri tem pravilu je šlo za to, da so prestopniki morali biti kaznovani primerno zločinu, ki so ga zagrešili.a

To pravilo je veljalo za vsako namerno škodljivo dejanje, ki ga je nek posameznik storil drugemu človeku. Glede takšnega prestopnika v Mojzesovi postavi piše: »Zlom za zlom, oko za oko, zob za zob; kakor je poškodoval drugega, tako naj bo poškodovan tudi sam.« (3. Mojzesova 24:20)

Kaj je bil namen pravila »oko za oko«?

Pravilo »oko za oko« ni podpiralo tega, da bi posameznik vzel pravico v svoje roke, temveč je pomagalo postavljenim sodnikom, da so primerno kaznovali, torej da pri tem niso bili ne prestrogi ne preveč prizanesljivi.

Poleg tega je to pravilo služilo kot opomin vsakomur, ki bi želel namerno škodovati drugim ali bi kaj takega načrtoval. V Mojzesovi postavi piše: »Ko bodo za to izvedeli še drugi [tisti, ki so opazovali, kako se je izvrševala Božja pravica], se bodo zbali, in nihče ne bo več storil takšne hudobije sredi tebe.« (5. Mojzesova 19:20)

Ali pravilo »oko za oko« velja za kristjane?

Ne, kristjanom se tega pravila ni treba držati. Bilo je del Mojzesove postave, ki jo je Jezus s svojo žrtveno smrtjo odpravil. (Rimljanom 10:4)

Kljub temu pa lahko iz tega pravila vidimo, kako Bog razmišlja. Pokaže na primer, da Bog ceni pravico. (Psalm 89:14) Prav tako razodeva njegovo merilo za pravico, in sicer da bi morali biti prestopniki primerno kaznovani. (Jeremija 30:11)

Zmote glede pravila »oko za oko«

Zmota: Pravilo »oko za oko« je bilo prestrogo.

Dejstvo: To pravilo ni dopuščalo strogega in krutega kaznovanja. Pri upoštevanju tega pravila je šlo za to, da so usposobljeni sodniki prestopek kaznovali šele po tem, ko so upoštevali okoliščine, v katerih je bil prestopek storjen, in to, do katere mere je bil storjen namerno. (2. Mojzesova 21:28–30; 4. Mojzesova 35:22–25) Pravilo »oko za oko« je torej preprečevalo, da bi bile kazni pretirane.

Zmota: Pravilo »oko za oko« je dovoljevalo neprekinjen krog osebnih maščevanj.

Dejstvo: V Mojzesovi postavi piše: »Ne maščuj se niti ne goji zamere do sinov svojega ljudstva.« (3. Mojzesova 19:18) Mojzesova postava ni podpirala osebnega maščevanja, ampak je spodbujala ljudi, naj zaupajo v Boga in pravni sistem, ki ga je Bog priskrbel zato, da bi popravil vsakršne krivice. (5. Mojzesova 32:35)

Jezus popravi napačno mišljenje

Jezus je vedel, da so pravilo »oko za oko« nekateri napačno razumeli. Njihovo mišljenje je popravil z besedami: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Oko za oko in zob za zob.‘ Jaz pa vam pravim: ne upirajte se hudobnežu, ampak če ti kdo dá klofuto po desnem licu, mu nastavi še drugo.« (Matej 5:38, 39)

Bodite pozorni na Jezusove besede: »Slišali ste, da je bilo rečeno.« Jezus je očitno imel v mislih nekatere judovske verske voditelje, ki so učili, da se je prav maščevati. Biblicist Adam Clarke je napisal: »Zdi se, da so Judje s tem zakonom [oko za oko] [...] opravičevali osebne zamere in vsa dejanja, ki jih je vodil maščevalni duh.« Verski voditelji so s tem, da so spodbujali k maščevalnosti, popačili namen Božje postave. (Marko 7:13)

V nasprotju z njimi pa je Jezus poudaril, da v Božji postavi prevladuje duh ljubezni. Rekel je: »‚Ljubi Jehova, svojega Boga [...]‘. To je največja in prva zapoved. Druga, ki je tej podobna, pa je: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‘ Na teh dveh zapovedih sloni vsa Postava.« (Matej 22:37–40) Jezus je učil, da bodo njegovi pravi sledilci prepoznavni po ljubezni in ne po maščevalnosti. (Janez 13:34, 35)

a To pravno načelo, ki se ga včasih omenja z latinskim izrazom lex talionis, je bilo tudi del pravnega sistema nekaterih drugih starodavnih družb.