Kaj, če drugi govorijo o meni?

Zakaj boli

Nekatere govorice so škodoželjne. Na primer, kadar skuša kdo z lažjo komu namerno uničiti ugled. Tudi če govorica ni tako resna, lahko vseeno boli – še zlasti takrat, kadar jo širi nekdo, za kogar si mislil, da ti je blizu! (Psalm 55:12–14)

»Izvedela sem, da je prijateljica za mojim hrbtom govorila, da mi ni mar za druge ljudi. To me je zelo prizadelo! Ne morem razumeti, zakaj je rekla nekaj takega o meni.« (Ashley)

Dejstvo: Naj govorice širi tesen prijatelj ali kdo drug, ni prijetno izvedeti, da se grdo govori o tebi.

Slaba novica – tega ne moreš vedno preprečiti

Ljudje se o drugih pogovarjajo iz različnih razlogov. Naj jih omenimo samo nekaj.

Iskreno zanimanje. Ljudje smo družabna bitja. Zato je povsem naravno, da se pogovarjamo drug z drugim (in drug o drugem). Pravzaprav nas Sveto pismo spodbuja, naj se za druge zanimamo. (Filipljanom 2:4)

»O ljudeh se je vedno najbolj zanimivo pogovarjati!« (Bianca)

»Priznati moram, da rada vem, kaj se ljudem dogaja v življenju, in da se rada o tem pogovarjam. Nimam pojma, zakaj je tako – enostavno je zabavno.« (Katie)

Zdolgočasenost. V svetopisemskih dneh nekateri ljudje v prostem času niso počeli nič drugega kot to, da so pripovedovali ali poslušali kaj novega. (Apostolska dela 17:21) Enako je danes!

»Ko se nič ne dogaja, ljudje včasih naredijo cel halo iz česa, zato da se imajo o čem pogovarjati.« (Joanna)

Negotovost. Sveto pismo povsem utemeljeno svari pred tem, da bi se primerjali z drugimi. (Galačanom 6:4) Na žalost skušajo nekateri s svojo negotovostjo opraviti tako, da druge opravljajo.

»Opravljanje običajno pove nekaj o opravljivcih. Pogosto pomeni, da globoko v sebi zavidajo osebi, ki jo opravljajo. Govorice širijo, da bi se bolje počutili v svoji koži, da bi sami sebe prepričali, da so boljši od te osebe.« (Phil)

Dejstvo: Naj ti je všeč ali ne, ljudje se bodo pogovarjali o drugih – tudi o tebi.

Dobra novica – ni treba, da to vpliva nate

Verjetno ne moreš popolnoma preprečiti, da bi te drugi opravljali, vendar pa je od tebe odvisno, kako se boš na to odzval. Če odkriješ, da o tebi kroži kakšna govorica, imaš na izbiro najmanj dve možnosti.

1. MOŽNOST: Ne zmeni se. Pogosto je najboljše, da zadevo preprosto ignoriraš – še posebej, če govorica ni resne narave. Ravnaj se po svetopisemskem nasvetu: »Ne bodi hitro užaljen.« (Pridigar 7:9)

»Naokrog se je govorilo, da se videvam z nekim fantom – pa tega fanta sploh nisem še nikoli srečala! Bilo je tako trapasto, da tega sploh nisem jemala resno!« (Elise)

»Če si na dobrem glasu, je to najboljše orožje proti opravljanju. Tudi če se o tebi govori kaj grdega, bo zaradi tvojega dobrega slovesa temu verjelo le malo ljudi. Resnica o tebi navadno prevlada.« (Allison)

Predlog: Zapiši, kaj se je 1. govorilo o tebi in kako si se 2. zaradi tega počutil. Potem ko stvari premelješ »v svojem srcu«, ti bo morda lažje pustiti vse skupaj za sabo. (Psalm 4:4)

2. MOŽNOST: Sooči se z osebo, ki je začela govorice. Včasih se zgodi, da je govorica tako resna, da se enostavno moraš pogovoriti z osebo, ki jo je sprožila.

»Če se greš pogovorit z ljudmi, ki te opravljajo, potem bodo morda spoznali, da to, kar govorijo, na koncu vedno pride na uho žrtvi opravljanja. Poleg tega lahko tako razčistiš zadeve in, upajmo, tudi rešiš problem.« (Elise)

Preden se greš pogovorit s tistim, ki te je opravljal, razmisli o naslednjih svetopisemskih načelih in si zastavi vprašanja, ki jim sledijo.

• »Kdor odgovarja, še preden je slišal, velja za neumnega.« (Pregovori 18:13) Ali res poznam vsa dejstva? Ali je možno, da je tisti, ki mi je povedal za govorico, kaj narobe razumel?

• »Mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje in počasen za jezo.« (Jakob 1:19) Ali je zdaj pravi trenutek, da se soočim z opravljivcem? Ali sem prepričan, da na zadevo gledam objektivno? Ali pa bi bilo morda bolje, da preteče nekaj časa in se moja razgreta čustva ohladijo?

• »Delajte drugim, kar bi želeli, da drugi delajo vam.« (Matej 7:12, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza) Če bi bil jaz opravljivec, kako bi želel, da žrtev opravljanja pristopi k meni? V kakšnem okolju bi raje razpravljal o tej zadevi? Katere besede in kakšno vedenje bi bili najbolj učinkoviti?

Predlog: Preden se soočiš z opravljivcem, si zapiši, kaj mu nameravaš reči. Nato po kakem tednu ali dveh ponovno preberi, kar si napisal, in premisli, ali bi kaj spremenil. Poleg tega se o tem, kar nameravaš storiti, pogovori s kom od staršev ali s kakšnim zrelim prijateljem ter ga povprašaj za nasvet.

Dejstvo: Govoric – tako kot mnogih drugih stvari v življenju – ne moreš imeti vedno pod nadzorom. Vendar ni nujno, da imajo govorice tebe pod nadzorom!