Ko vaš najstnik izda vaše zaupanje

Nekateri najstniki se ne držijo dogovora, do kdaj morajo priti domov. Drugi svoje starše zavajajo, morda tako, da jim lažejo ali pa se na skrivaj izmuznejo iz hiše, da bi bili lahko s prijatelji. Kaj lahko naredite, če vaš najstnik izda vaše zaupanje?

• Je moj najstnik upornik?

• Kaj, če me moj najstnik skuša preslepiti?

• Kdo je kriv?

• Kako lahko svojemu najstniku pomagam, da si ponovno pridobi moje zaupanje?

• Kaj pravijo starši?

Je moj najstnik upornik?

Ni nujno. V Svetem pismu piše: »Neumnost je privezana k otrokovemu srcu.« (Pregovori 22:15) Pri najstnikih se to pogosto izkaže za resnično. »Mladostniki sprejemajo odločitve, ki so prenagljene in neumne,« pravi dr. Laurence Steinberg. Dodaja še: »Pričakujte napake.«a

Kaj, če me moj najstnik skuša preslepiti?

Ne zaključite takoj, da je cilj vašega najstnika, da se vam upira. Raziskave kažejo, da mladostnikom veliko pomeni, kaj si starši mislijo o njih, čeprav se vedejo, kot da ni tako. Čeprav vaš najstnik tega morda ne bo pokazal, je najverjetneje razočaran nad sabo in žalosten, ker je razočaral vas.b

Kdo je kriv?

• Je krivo njegovo okolje? V Svetem pismu piše: »Slaba družba pokvari dobre navade.« (1. Korinčanom 15:33) Da, prijatelji imajo lahko na najstnike velik vpliv. Na njih vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer socialna omrežja in oglaševanje. Če temu dodamo še dejstvo, da najstnikom primanjkuje življenjskih izkušenj, lahko takoj vidimo, zakaj morda sprejemajo napačne odločitve. Seveda se morajo naučiti, da za svoje odločitve sprejmejo odgovornost. To jim bo pomagalo, da bodo odrasli v odgovorne ljudi.

• Sem kriv jaz? Morda se sprašujete, ali ste bili prestrogi in je bil zato vaš otrok neposlušen. Morda pa se sprašujete, ali ste preveč popustljivi in svojemu najstniku dopuščate preveč svobode. Namesto da razmišljate o tem, kakšno vlogo morda imate pri nastanku problema, se raje osredotočite na to, kakšno vlogo lahko imate pri rešitvi problema.

Kako lahko svojemu najstniku pomagam, da si ponovno pridobi moje zaupanje?

• Nadzirajte svoj odziv. Vaš najstnik verjetno pričakuje, da se boste razjezili. Zakaj ne bi izbrali drugačnega pristopa? Z najstnikom se mirno pogovorite o tem, zakaj je prišlo do problema. Je bil radoveden? Morda osamljen? Mu je bilo dolgčas? Ne najde prijateljev? Seveda nič od tega ne opravičuje napačnega ravnanja, lahko pa vam in vašemu najstniku pomaga, da pridete do korenine problema.

  Svetopisemsko načelo: »Vsak človek [mora biti] hiter za poslušanje, počasen za govorjenje in počasen za jezo.« (Jakob 1:19)

• Najstniku pomagajte razmisliti o tem, kar se je zgodilo. Vprašajte ga: Kaj si se iz tega naučil? Kaj boš storil drugače, ko boš ponovno v takšni situaciji? Takšna in podobna vprašanja vam lahko pomagajo, da svojega najstnika naučite sprejemati premišljene odločitve.

  Svetopisemsko načelo: »Grajaj, ostro karaj, opominjaj, in to z vso potrpežljivostjo in veščim poučevanjem.« (2. Timoteju 4:2)

• Najstniku pomagajte razumeti, da imajo njegova dejanja posledice. Če se ga odločite kaznovati, bo kazen najučinkovitejša, če bo povezana s tem, kar je naredil. Če je vaš najstnik izdal vaše zaupanje, na primer tako, da je izostajal od pouka, zato da bi bil s prijatelji, mu lahko za razumno obdobje omejite čas, ki ga bo lahko preživel s prijatelji.

  Svetopisemsko načelo: »Kar namreč človek seje, to bo tudi žel.« (Galačanom 6:7)

• Osredotočite se na to, kako si lahko vaš najstnik ponovno pridobi vaše zaupanje. Seveda se to ne bo zgodilo kar čez noč. Toda vaš najstnik mora vedeti, da si izdano zaupanje sčasoma lahko ponovno pridobi. Prepričajte se, da on to ve. Če vaš najstnik meni, da si vašega zaupanja ne bo pridobil nikoli več, bo morda sklenil, da se nima smisla truditi.

  Svetopisemsko načelo: »Ne dražite svojih otrok, da ne bodo postali malodušni.« (Kološanom 3:21)