Prava Sarina hči

MOJA mama je bila prisrčna, družabna ženska, ki je ljubila Sveto pismo. Ko je srečala Gertrud Ott, misijonarko v mestu Manado v Severnem Sulavesiju, je takoj sprejela svetopisemski tečaj in spoznala resnico. Toda moj oče Erwin, ugleden bančnik in pozneje direktor borze v Džakarti, je njeni novi veri močno nasprotoval.

Nekega dne je oče mami postavil ultimat.

»Izberi! Ali tvoja religija ali tvoj mož!« je v besu dejal.

Mama je po dolgem in tehtnem premisleku blago odvrnila: »Želim oba – mojega moža in Jehova.«

Oče je ostal brez besed in njegova jeza je kar izpuhtela.

Čez čas je postal strpnejši, saj je imel mojo mamo zelo rad in je močno cenil njeno modrost in njen pogled na stvari.

Mama pa je želela, da se ji mož pridruži pri pravem čaščenju. Potem ko je o zadevi goreče molila, se je spomnila, da se moj oče rad uči novih jezikov. Zato se je odločila, da bo doma po sobah puščala svetopisemske stavke v angleščini. »Rada bi izboljšala svojo angleščino,« mu je rekla. Ker je vedela, da mu javno govorništvo veliko pomeni, ga je prosila, da z njo vadi prikaze, ki jih je imela v Teokratični strežbeni šoli. Strinjal se je. In ker je vedela, da je gostoljuben, ga je prosila, če bi lahko vzeli na prenočišče okrajnega nadzornika, ki je obiskal občino. Privolil je. Vedela je tudi, da je zelo navezan na svojo družino, zato je nežno omenila, da bi morda želel sedeti z nami na krščanskih zborovanjih. In je sedel.

Potrpežljivo in preudarno prizadevanje moje mame je sčasoma omehčalo njegovo srce. Pozneje, ko je naša družina živela v Angliji, je oče obiskoval shode in se spoprijateljil z Johnom Barrom, ki je kasneje postal član Vodstvenega organa Jehovovih prič. V tem času se je oče krstil, kar je bilo moji mami v nepopisno veselje. V letih, ki so sledila, jo je zasipaval z ljubeznijo.

Nekateri naši prijatelji so mamo primerjali z Lidijo, kristjanko iz prvega stoletja, ki je bila izjemno gostoljubna. (Apd. 16:14, 15) Toda jaz pogosto razmišljam, da je bila podobna Sari, ki se je z veseljem podrejala svojemu možu Abrahamu. (1. Pet. 3:4–6) Bila je krepostna, spoštljiva in zelo duhovna ženska ter se je dotaknila src vseh, ki so jo poznali. S svojim zgledom je mojemu očetu pomagala sprejeti resnico. Zame je bila res prava Sarina hči.