VPRAŠANJA BRALCEV
O katerih dveh zavezah je apostol Pavel govoril v Galačanom 4:24?
Apostol Pavel je rekel, da je imel Abraham dva sinova – enega s Saro, drugega pa s Hagaro. Nato je dodal: »Vse to ima simbolni pomen. Ti ženski namreč predstavljata dve zavezi.« (Gal. 4:22–24) V preteklosti smo mislili, da Hagara predstavlja zavezo na temelju Zakonika, Sara pa novo zavezo. Ko smo stvari še enkrat raziskali, pa smo ugotovili, da moramo spremeniti svoje razumevanje glede tega, katero zavezo predstavlja Sara. Videti je, da Pavel ni govoril o novi zavezi, ampak o zavezi, ki jo je Bog sklenil z Abrahamom. Poglejmo si to malo podrobneje.a
Pavel je služkinjo Hagaro povezal z goro Sinaj. (Gal. 4:25) Ravno na tej gori je bila leta 1513 pr. n. št. sklenjena zaveza na temelju Zakonika. (2. Mojz. 19:5, 6) Izraelci se niso mogli do potankosti držati Zakonika, kar jih je spominjalo na to, da so sužnji greha. Ta zaveza jim je pomagala prepoznati Mesija. Bil je edini, ki je lahko do najmanjše podrobnosti upošteval Zakonik. Ko je Mesija žrtvoval svoje popolno življenje, je nepopolnim ljudem omogočil, da so osvobojeni greha in smrti. (Gal. 3:19, 24, 25) Takrat je Zakonik nehal veljati. (Rim. 10:4)
Pavel je za Saro rekel, da je bila v nasprotju s Hagaro »svobodna ženska« in da je bil njen sin spočet »zaradi obljube«. (Gal. 4:23) Ta obljuba je zaveza, ki jo je Bog sklenil z Abrahamom. (Gal. 3:29; 4:28, 30) Jehova je Abrahamu rekel: »Ker si me poslušal, bodo po tvojem potomstvu blagoslovljeni vsi narodi na zemlji.« (1. Mojz. 22:18)
Zaveza z Abrahamom je razkrila več podrobnosti glede obljube, ki jo je Jehova dal v Edenu. (1. Mojz. 3:15) Odkrila je na primer, da bo napovedano »potomstvo« izviralo iz Abrahama. Pavel je pojasnil, da se to potomstvo v prvi vrsti nanaša na Jezusa Kristusa. Del potomstva pa so tudi »Kristusovi učenci« oziroma 144.000 maziljencev, ki bodo z Jezusom vladali v nebesih. (Gal. 3:16, 29; Raz. 14:1–3) Zaradi zaveze, ki jo je Bog sklenil z Abrahamom, bodo vsi, ki sprejmejo Jezusa in ga ubogajo, deležni bogatih blagoslovov.
Kaj je torej Pavel želel povedati? Če bi se Judje v njegovih dneh še naprej trmasto držali Zakonika, bi bili tako kot Hagara še naprej sužnji. Če pa bi sprejeli glavni del Abrahamovega »potomstva« – Jezusa Kristusa – bi bili tako kot Sara svobodni. Osvobojeni bi bili greha in smrti. (Jan. 8:32–34) Glavni namen zaveze na temelju Zakonika je bil, da jih pripelje do Kristusa. Če torej ne bi sprejeli Jezusa, bi pravzaprav zgrešili celoten namen te zaveze.
Pavel je želel nekaj pomembnega naučiti tudi tiste, ki so vztrajali, da se morajo nejudovski kristjani držati Zakonika, še posebej obreze. Veliko Galačanov, ki jim je Pavel pisal, je bilo Nejudov in niso nikoli živeli po Zakoniku. Zato so že uživali svobodo, ki jo je omogočil Kristus. Če bi se zdaj skušali držati Zakonika, bi na nek način postali sužnji, kar pa bi bilo povsem nesmiselno. (Gal. 5:1, 10–14)
a To nadomesti razumevanje iz Stražnega stolpa, 15. marec 2006, str. 10–12.