Ohranjaj dobra prijateljstva z brati in sestrami

1. Kje lahko najdemo dobre prijatelje?

»OB MENI si, ko sem brez moči in ko se mi kaj lepega zgodi. Tudi ti name se opri, ker moj prijatelj si, ob tebi vedno bom, tu imaš svoj dom.« To je refren naše izvirne pesmi »Vedno bom ob tebi«. Iz nje se lepo vidi, kakšen blagoslov je imeti dobrega prijatelja. Takšne prijatelje najdemo med brati in sestrami. (Ps. 119:63) Smo kot prava družina, v kateri vlada ljubezen.

2. Kakšna prijateljstva želimo imeti z brati in sestrami?

² Vsi v naši duhovni družini imamo radi Jehova in Jezusa in to nas povezuje. (Jan. 13:35) Želimo pa si, da naša prijateljstva z brati in sestrami ne bi bila samo nekaj površinskega. Hočemo, da bi bila globoka in tesna. Ampak takšna prijateljstva ne nastanejo sama od sebe. Za njih se je treba potruditi. Ker pa smo nepopolni, včasih pride do izzivov.

3. Zakaj je včasih izziv ohranjati prijateljstva?

³ Res je, da se z nekaterimi brati in sestrami hitreje ujamemo kot z drugimi. Ampak tudi ko smo z nekom prijatelji, lahko nastanejo izzivi. Mogoče pride do napetosti, ker imajo drugačno mnenje ali pa neko osebnostno značilnost, ki jo težko toleriramo. Mogoče pa zaradi bolezni ali čustvene bolečine rečejo ali naredijo kaj neprijaznega in nas to prizadene. V tem članku bomo videli, katere lastnosti potrebujemo, da kljub tem izzivom ohranjamo dobra prijateljstva. Pri tem nam bo pomagal tudi Jezusov zgled.

KAJ JE NUJNO ZA OHRANJANJE PRIJATELJSTEV?

4. Kaj je potrebno za ohranjanje prijateljstev?

⁴ Če želimo z brati in sestrami ohranjati prijateljstva, moramo pri njih iskati dobro. Da bi nam to uspelo, moramo z njimi preživljati čas. Tako bomo odkrili njihove lepe lastnosti. Tudi Pavel si je želel, da bi bil skupaj s soverniki. Tesaloničanom je napisal: »Naredili smo vse, da bi se spet srečali z vami.« (1. Tes. 2:17) Preživljanje časa je pogosto najbolj kvalitetno, če smo skupaj v živo in se sproščeno pogovarjamo. Odlične priložnosti za to so shodi, zbori, zborovanja in oznanjevanje. Za ohranjanje prijateljstev pa ni dovolj samo skupno preživljanje časa. Kaj še je potrebno?

5. Kaj še je potrebno za ohranjanje prijateljstev? Ponazori. (Kološanom 3:12)

⁵ Za ohranjanje prijateljstev je nujno, da kažemo lepe lastnosti. (Beri Kološanom 3:12.) Ko pride do izzivov, nam na primer pomagajo ponižnost, potrpežljivost, prijaznost in sočutnost. Kako pomembne so te lastnosti? Olje v motorju poskrbi, da ta gladko deluje. Podobno tudi lepe lastnosti v prijateljstvu zmanjšujejo trenja. V nadaljevanju bomo obravnavali tri izzive, ki bi lahko ogrozili naša prijateljstva. Videli bomo, kako je Jezus kazal ponižnost, potrpežljivost, prijaznost in sočutnost in kako ga lahko posnemamo.

KO IMAMO DRUGAČNO MNENJE

6. Opiši prvi izziv.

⁶ Izziv. Včasih pride do tega, da imamo s sovernikom drugačno mnenje. In prepričani smo, da imamo mi prav. Poglejmo si en primer. Dva brata se ne strinjata glede tega, kako bi organizirala oznanjevanje skupinice. Vsak od njiju je prepričan, da je njegov način najboljši. Če se zaradi ponosa nobeden od njiju ne bi bil pripravljen prilagoditi, bi lahko prišlo do zamere. Če tega v kratkem času ne bi rešila, se bi lahko njun odnos ohladil. Čez čas mogoče sploh ne bi bila več prijatelja. Tako bi lahko iz nekaj malega nastal velik problem.

7. Kaj je Jezus želel naučiti učence in kako je to naredil?

⁷ Jezusov zgled. Učenci so se večkrat prepirali o tem, kdo od njih je največji. Da bi jim Jezus pomagal izkoreniniti tekmovalnost, jih je učil, da morajo na druge gledati kot na pomembnejše od sebe. (Mat. 20:25–28) Ni pa ostal samo pri besedah. Na večer pred svojo smrtjo jim je umil noge, kar je ponavadi delal služabnik. Nato jim je rekel: »Dal sem vam zgled, da bi tudi vi ravnali tako, kot sem jaz ravnal z vami.« (Jan. 13:3–5, 12–16) Jezus jih je torej želel naučiti, da je za dobre medsebojne odnose bistvena ponižnost. Ta lastnost nam pomaga, da popustimo, ko ima nekdo drugačno mnenje. Tako preprečimo, da bi prišlo do sporov, in ohranimo prijateljstva.

8. Kako lahko pokažeš ponižnost? (Kološanom 3:13) (Glej tudi slike.)

⁸ Pouk za nas. Ponižnost nam pomaga, da ne kompliciramo za malenkosti in da smo pripravljeni velikodušno odpuščati. (Beri Kološanom 3:13.) Lahko se odločimo, da na stvar, ki nas zmoti, ne bomo odreagirali. (Ps. 4:4) Če kdo reče kaj neprijaznega, se spomnimo, da smo to tudi mi že kdaj naredili. (Prid. 7:21, 22) Lahko se vprašaš: Kaj mi je pomembnejše – prijateljstvo ali to, da dokažem, da imam prav? Odloči se, da boš popustil in se prilagodil. Potem pa na stvar pozabi in je ne pogrevaj.

9. Kako ti lahko ponižnost pomaga, če je že prišlo do nesoglasja? (Pregovori 17:9)

⁹ Kaj pa, če je že prišlo do nesoglasja? Pri reševanju imej jasno v mislih svoj cilj – da ohraniš prijateljstvo. (Beri Pregovori 17:9; Ps. 34:14; 1. Kor. 6:7.) Lahko greš do sovernika in mu prijazno rečeš: »Ker mi najino prijateljstvo veliko pomeni, bi rad razumel, kaj se je zadnjič zgodilo. Se lahko pogovoriva?« Ponižno priznaj svoje napake in se opraviči. Skušaj razumeti, kako se sovernik počuti. Če se opraviči tudi on, njegovo opravičilo sprejmi. (Luk. 17:3, 4) Med pogovorom imej stalno v mislih svoj cilj: ne želiš dokazati, kdo ima prav, ampak želiš ohraniti vajino prijateljstvo. (Preg. 18:24)

KO IMAMO DRUGAČNO OSEBNOST

10. Opiši drugi izziv.

¹⁰ Izziv. Z nekaterimi brati in sestrami smo si zelo podobni, z drugimi pa smo si kot noč in dan. Lahko da imajo lastnosti, ki nas odbijajo. Mogoče smo mi zadržani in sramežljivi, oni pa glasni in odprti. Ali pa se nam zdi, da se obnašajo čudno, čeprav je to samo posledica drugačne kulture ali slabih izkušenj. Vse to lahko predstavlja izziv pri ohranjanju dobrih prijateljstev.

11. Zakaj je bil Jezus dober prijatelj s tistimi, ki so imeli drugačno osebnost kot on?

¹¹ Jezusov zgled. Jezus je bil dober prijatelj s tistimi, ki so imeli drugačno osebnost kot on. Primer tega sta Jakob in Janez. Bila sta zelo ambiciozna. Želela sta celo dobiti vplivno funkcijo v Božjem kraljestvu. (Mar. 10:35–37) Jezus pa ni bil takšen. Ponižno je zapustil pomemben položaj v nebesih in prišel na zemljo kot navaden človek. (Fil. 2:5–8) Res so si bili čisto nasprotje! Ampak ker je Jezus kazal potrpežljivost, so bili vseeno dobri prijatelji.

12. Kaj je Jezusu pomagalo, da je bil potrpežljiv?

¹² Jezus je glede svojih prijateljev imel realistična pričakovanja. Vedel je, zakaj sta bila Jakob in Janez tako tekmovalna. Odraščala sta v okolju, v katerem so verski voditelji poudarjali položaj in ugled. In to je vplivalo na vse Jezusove učence. (Mar. 9:34) Jezus je vedel, da so bili takšnemu stališču izpostavljeni praktično vse svoje življenje in da se ne morejo spremeniti kar čez noč. Zato je bil z njimi potrpežljiv. (Mar. 10:42–45)

13. Kako lahko pokažeš potrpežljivost? (Efežanom 4:2)

¹³ Pouk za nas. Potrpežljivost nam pomaga, da se pri drugih ne osredotočamo na osebnostne značilnosti, ki jih težko toleriramo. (Preg. 14:29) Velikokrat to sploh niso pomanjkljivosti, ampak samo posebnosti. Zavedamo se, da jih imamo tudi mi in da nas morajo drugi prenašati. (Beri Efežanom 4:2.) Zato bratov in sester ne želimo spreminjati, ampak jim pustimo, da so to, kar so. Na stvari glejmo s pozitivne plati. Pomisli, koliko truda mora vložiti nekdo, ki je tih in zadržan, da je v družbi in se z drugimi pogovarja. In ne spreglej tega, koliko nekdo, ki je glasen in družaben, prispeva k dobremu vzdušju. Res je, da ne bomo z vsemi najboljši prijatelji. Z vsemi pa smo lahko v dobrih odnosih in jih imamo radi.

14. Pri čem nam bo potrpežljivost pomagala?

¹⁴ Potrpežljivost nam pomaga, da pri bratih in sestrah iščemo dobre lastnosti. Če to delamo, potem razlike niso ovira za naša prijateljstva. Spomnimo se spet Jakoba in Janeza. Res je, da sta bila ambiciozna. Ampak iz njune prošnje se je videlo, da jima je Božje kraljestvo resnično. Jezus se je osredotočil na njuno vero, ne pa na napačno stališče. Če bomo tudi mi pri bratih in sestrah pozorni na dobro, bomo posnemali Jezusa in Jehova.

15. Kaj je najboljša pomoč pri tem, da ohranjamo prijateljstva z osebami, ki imajo drugačno osebnost?

¹⁵ Kaj pa je najboljša pomoč pri tem, da ohranjamo prijateljstva z osebami, ki imajo drugačno osebnost? To je molitev. Moliš lahko, še preden se boš znašel v okoliščini, ko ti bo težko. Razmisli, kaj bi ti lahko predstavljalo izziv, in to povej Jehovu. Bodi prepričan, da kot stvarnik razume, da smo si različni, in točno ve, kaj potrebujemo. Moliš pa lahko tudi, ko si že v težki okoliščini in čutiš, da ti zmanjkuje potrpežljivosti. Prosi za svetega duha, da bi se lahko obvladal. (Luk. 11:13; Gal. 5:22, 23)

KO BRATJE IN SESTRE TRPIJO

16. Opiši tretji izziv.

¹⁶ Izziv. Ko naši bratje in sestre fizično ali čustveno trpijo, so lahko razdražljivi, nepredvidljivi, redkobesedni ali pa se držijo zase. Tako lahko naš odnos postane bolj napet. Mogoče tudi rečejo ali naredijo kaj neprijaznega in to nas prizadene. (Job 6:2, 3) Lahko pa, da niti ne vemo, kaj soverniki doživljajo. Zato mogoče od njih pričakujemo nekaj, česar niso zmožni.

17. Kako je Jezus ravnal z Bartimajem?

¹⁷ Jezusov zgled. Jezus je kazal prijaznost in sočutnost do tistih, ki so trpeli, tudi če jih ni poznal. To se jasno vidi iz tega, kako je ravnal s slepim moškim po imenu Bartimaj. Ko je ob neki priložnosti slišal, da gre mimo Jezus, ga je začel na ves glas klicati. Drugi so mu rekli, naj bo tiho, on pa je začel še bolj vpiti. Očitno je to bilo nekaterim moteče. Ampak Jezus je vedel, da je Bartimaj v hudi stiski in da si zelo želi biti ozdravljen. Zato se mu je v dno srca zasmilil. Prijazno ga je ogovoril, ga pohvalil za njegovo vero in mu povrnil vid. (Mat. 20:34; Mar. 10:46–52)

18. Kako lahko pomagaš prijateljem, ki trpijo? (1. Tesaloničanom 5:14)

¹⁸ Pouk za nas. Pravi prijatelj je vedno pripravljen pomagati, še posebej takrat, ko je nekdo v stiski. (Preg. 17:17) Zato želimo biti bratom in sestram, ki trpijo, v čustveno oporo, tako da smo do njih prijazni in sočutni. S spodbudnimi besedami jih tolažimo. Pripravljeni pa smo jim tudi praktično pomagati. (Beri 1. Tesaloničanom 5:14.) Kako to izgleda v praksi?

19. Kako lahko kažeš prijaznost in sočutnost? (Glej tudi sliki.)

¹⁹ Seveda ne moreš čudežno odstraniti bolečine, ki jo čuti tvoj prijatelj. Lahko pa z njim sočustvuješ in skušaš razumeti, kako se počuti. (Mat. 7:12; 1. Pet. 3:8) Poslušaj ga, ko ti govori o tem, kar doživlja. Če je primeren trenutek, mu povej kaj spodbudnega. (Preg. 12:25) Ogibaj se tega, da bi delal prehitre zaključke. (Preg. 18:13) Bodi potrpežljiv in se prilagodi glede tega, koliko od njega pričakuješ. (Efež. 4:32)

20. Kakšen prijatelj želiš biti?

²⁰ Zelo cenimo to, da imamo dobre prijatelje. Ne smemo pa pozabiti, da smo vsi nepopolni. Prav tako na nas vpliva okolje in to, kar smo v življenju doživeli. Zato vsi kdaj rečemo ali storimo kaj, kar je drugim čudno. Hvaležni smo, da so naši prijatelji ponižni, potrpežljivi, prijazni in sočutni. Naj bo tudi naš cilj, da kažemo takšne lastnosti. Tako bomo ohranili dobra prijateljstva!