Spoštuj odločitve drugih

1., 2. Zakaj se pogosto zgodi, da so naše odločitve drugačne od odločitev drugih bratov in sester?

ALI se ti je že zgodilo, da te je kdo napačno ocenil zaradi odločitve, ki si jo sprejel? Ali pa si ti kdaj kritiziral odločitev koga drugega? Sigurno se je že vsak od nas znašel na eni ali drugi strani.

² Zakaj pride do tega, da dva zrela kristjana sprejmeta čisto drugačno odločitev? Ker je vsak od nas nekaj edinstvenega. Izoblikujejo nas kultura, družina in izkušnje. Kljub tem razlikam Jehova želi, da v občini ohranimo mir in enotnost. (Efež. 4:3)

3. Zakaj bi lahko prišlo do tega, da bi kritizirali odločitev sovernika?

³ Včasih se zgodi, da kdo od bratov ali sester sprejme odločitev, s katero se ne strinjamo. Takrat bi sovernika mogoče želeli prepričati, naj se odloči drugače. Mogoče bi se o svojih pomislekih celo hoteli pogovoriti z drugimi. Zakaj bi lahko do tega prišlo? Ker imamo brate in sestre radi in jim želimo najboljše. (Preg. 17:17) Nočemo, da bi svojo odločitev kasneje obžalovali ali da bi poškodovali svoj odnos z Jehovom.

4., 5. Kaj naj bi naredil, če se z odločitvijo nekega sokristjana ne strinjaš?

⁴ Kako lahko veš, ali naj bi glede odločitve sovernika nekaj ukrenil? Vprašaj se: Ali krši kakšen svetopisemski zakon ali pa je njegova odločitev samo drugačna od moje? Če ugotoviš, da bo s svojo odločitvijo prekršil nek zakon, se lahko z njim pogovoriš. Mogoče mu boš pomagal ugotoviti, kakšna nevarnost mu grozi. S tem boš pokazal, da ga imaš res rad. (Preg. 27:5, 6) Če pa ugotoviš, da je njegova odločitev samo drugačna od tvoje, pa upoštevaj naslednji nasvet: »Ne obsojajte tistih, ki imajo drugačno mnenje od vas.« (Rim. 14:1)

⁵ To v teoriji vsi razumemo. Vseeno nam je včasih težko spoštovati odločitve drugih. V tem članku bomo videli nekaj takšnih situacij. Pregledali bomo tudi, zakaj je kljub temu pomembno, da spoštujemo odločitve sovernikov, in kako lahko to naredimo.

KDAJ BI MOGOČE BILI KRITIČNI DO ODLOČITEV DRUGIH?

6., 7. Opiši eno situacijo, ko bi lahko bili kritični do odločitev drugih.

⁶ Mogoče imamo zaradi preteklih izkušenj ali vzgoje zelo močno mnenje na določenem področju. Potem pa šokirani ugotovimo, da drugi ne razmišljajo isto kot mi. Poglejmo nekaj situacij, ko bi se to lahko zgodilo. Prva situacija: Nek brat je imel očeta, ki je bil alkoholik. Zato se mu je alkohol zameril. Ko vidi, da soverniki na nekem druženju pijejo alkohol, je zelo razočaran. Odločno jim pove, da je to, kar delajo, narobe. Druga situacija: Neka sestra premaga hudo bolezen. Kasneje izve, da je njena prijateljica zbolela za isto boleznijo, in želi ji pomagati. Zato jo prepričuje, naj izbere zdravljenje, ki je koristilo njej, pa naj gre za dieto, tradicionalno medicino ali kakšne naravne pripravke. Tretja situacija: Nek brat je bil v preteklosti član določene krive religije. Svoj prejšnji način življenja sovraži. Ko izve, da je bil nekdo od sovernikov na pogrebu v cerkvi, se zgrozi.a

⁷ Četrta situacija: Nek brat je prišel v resnico v času, ko bratje niso nosili brad, sestre pa pri teokratičnih dejavnostih niso bile oblečene v hlače. Čeprav ve, da se je naš pogled na to nedavno spremenil, druge vztrajno prepričuje, da brade niso primerne in da bi sestre v dvorani in na oznanjevanju morale nositi samo krilo ali obleko. Peta situacija: Nek starešina pozna nekoga, ki se je odločil za dodatno izobrazbo in je kasneje zapustil resnico. Ko sliši, da se je mlad brat iz njegove občine odločil za nadaljnje šolanje, ga je strah. Tega brata in njegovo družino želi prepričati, naj svojo odločitev spremenijo.

8. a) Zakaj začnejo nekateri starši kritizirati druge starše? b) Kako lahko s svojim kritičnim stališčem vplivamo na občino?

⁸ Poglejmo še eno situacijo, v kateri bi se lahko znašli starši. Šesta situacija: Svojega otroka se zelo trudiš vzgajati »v skladu z Jehovovimi merili in napotki«. (Efež. 6:4) Ampak drugi starši svojim otrokom dovolijo več stvari kot ti. Mogoče jim pustijo, da pridejo domov ob kasnejši uri, da igrajo nenasilne videoigre ali da imajo že pri zelo mladih letih svoj telefon. Ko tvoj otrok to vidi, ti očita, da si preveč strog. Zaradi tega mogoče začneš kritizirati druge starše. Če smo čisto iskreni, lahko do takšnih razlik pride na katerem koli področju v življenju – kako kdo porablja denar, kako pogosto gre na dopust in kakšno razvedrilo si izbira. To lahko vodi v nesoglasja. Takrat se moramo spomniti, da so takšne razlike le malenkosti. Najpomembnejše je, da ohranimo enotnost v občini.

9. Ali je narobe, če se dva kristjana v podobni situaciji odločita drugače? Pojasni. (Glej tudi sliko.)

⁹ Ko se dva kristjana v podobni situaciji odločita drugače, to nujno ne pomeni, da ima en prav, drug pa narobe. (Rim. 14:5) Čeprav nas Sveto pismo spodbuja, naj bomo soglasni, to ne pomeni, da moramo vsi vedno delati isto. (2. Kor. 13:11) Da bi to lažje razumel, si zamisli, da planiraš dopust. Do željene destinacije lahko prideš na veliko načinov. Izbral boš tistega, ki najbolj ustreza tvojim okoliščinam in željam. Podobno je na drugih področjih v življenju. Dva kristjana lahko sprejmeta različni odločitvi. Ampak s tem ni nič narobe, vse dokler ju odločitev vodi do iste destinacije – da razveselita Jehova. Zato ne sodimo drugih zaradi osebnih odločitev, ki jih sprejmejo. (Mat. 7:1; 1. Tes. 4:11)

ZAKAJ NAJ BI SPOŠTOVALI OSEBNE ODLOČITVE DRUGIH?

10. Opiši prvi razlog, zakaj naj bi spoštovali odločitve drugih. (Jakob 4:12)

¹⁰ V Svetem pismu je zapisanih več razlogov, zakaj naj bi spoštovali osebne odločitve drugih. Poglejmo dva od njih. Kot prvo, nismo pooblaščeni, da sodimo druge. (Beri Jakob 4:12.) Jehova je zakonodajalec in sodnik. To pomeni, da lahko samo on postavlja merila in da so drugi za svoje odločitve odgovorni njemu, ne nam. (Rim. 14:10) Zato nimamo pravice, da jih sodimo na podlagi svojih meril ali mnenja.b

11. Kaj si Jehova želi in kako lahko k temu prispevamo? (Glej tudi sliko.)

¹¹ Kot drugo, Jehova želi, da smo enotni, ne pa enaki. Pravzaprav ima Jehova zelo rad raznolikost. Samo ozri se okrog sebe! Stvarstvo ni niti približno monotono. Že dve snežinki nista povsem enaki. In čeprav je ljudi več milijard, nimata niti dva iste osebnosti ali izgleda. Jasno je, da Jehova ne želi, da smo kot kloni. Hoče pa, da smo enotni. Zato sprejmimo razlike, ki jih vidimo med brati in sestrami. In naj nam bosta mir in enotnost pomembnejša od lastnega mnenja in preferenc. (Rim. 14:19)

KAKO LAHKO POKAŽEMO SPOŠTOVANJE?

12., 13. Kaj bi morali narediti, če mislimo, da je nekdo zašel na napačno pot? (Galačanom 6:1; glej tudi okvir »Ko se z neko odločitvijo ne strinjaš«.)

¹² Osebne odločitve drugih. Ko kdo sprejme odločitev, s katero se ne strinjaš, se vprašaj: Ali je res zašel »na napačno pot« ali pa je samo izbral drugačno pot, kot bi jo jaz? Če ugotoviš, da je res zašel na napačno pot, razmisli, ali si ti najboljša oseba, da mu glede tega svetuješ. Če si, to naredi na blag način. (Beri Galačanom 6:1.) V večini primerov pa boš verjetno ugotovil, da je sovernik samo izbral drugačno pot. Kaj naj bi naredil takrat? Pusti zadevo pri miru. Ne kritiziraj njegove odločitve niti o njej ne razpravljaj z drugimi. Prav tako mu ne vsiljuj svojega mnenja. (Rim. 14:2–4)

¹³ Razmisli o naslednji ponazoritvi. S prijateljem gresta v restavracijo. Ali ga boš skušal prepričati, da naroči isto kot ti? Ne. Oba si bosta naročila to, kar vama je všeč. Navsezadnje tudi ti ne bi želel, da ti prijatelj vsiljuje svojo izbiro. Poleg tega njegova odločitev ne vpliva kaj dosti nate. Podobno je z drugimi področji v življenju. Ko gre za osebne odločitve, ne želimo vsiljevati svojega mnenja drugim.

14. Kako lahko vsak od nas prispeva k enotnosti v občini? (1. Korinčanom 8:12, 13)

¹⁴ Tvoje osebne odločitve. Ko se odločaš, bi moral paziti, da drugih ne bi prizadel. (Beri 1. Korinčanom 8:12, 13.) Zato se vprašaj: Čeprav je to, kar se želim odločiti, dovoljeno, ali bo tudi koristno?c (1. Kor. 10:23, 24) Ne razmišljaj samo o svojih pravicah, ampak upoštevaj tudi občutke sovernikov. (Rim. 15:1) Mogoče si sedaj misliš: Ali nismo ravnokar govorili o tem, da moramo spoštovati odločitve drugih? Torej bi morali bratje in sestre spoštovati mojo odločitev! Imaš prav. Gre za dvosmerno cesto – ti moraš spoštovati odločitve drugih, oni pa tvoje. Vseeno bi morali imeti v mislih tudi nasvet iz Rimljanom 12:18, kjer piše: »Če je mogoče, bodite, kolikor je od vas odvisno, v miru z vsemi ljudmi.« Kaj to pomeni? Vsak od nas bi se moral v razumni meri potruditi, da s svojimi odločitvami drugih ne bi po nepotrebnem prizadel. S tem bomo prispevali k enotnosti v občini.

15. Kakšno vlogo imajo pri ohranjanju enotnosti starešine? (1. Korinčanom 4:6)

¹⁵ Vloga starešin. Pri ohranjanju enotnosti pa imajo pomembno vlogo tudi starešine. Upoštevajo naslednji nasvet: »Ne pojdite dlje od tega, kar piše v Svetih spisih.« (Beri 1. Korinčanom 4:6.) To pomeni, da glede osebnih odločitev sovernikov ne postavljajo svojih pravil. Pomembno jim je, kaj piše v Svetem pismu in naših publikacijah. Kaj pa, če jih kdo prosi za nasvet? Tudi takrat svetujejo na podlagi Svetega pisma, ne pa samo na podlagi svojih izkušenj. (Iza. 48:17, 18)

16. Kako še lahko starešine ohranjajo enotnost občine?

¹⁶ Starešine pa lahko enotnost ohranjajo še na en način. Ko se zberejo kot starešinstvo, v molitvi Jehova prosijo za svetega duha, zatem pregledajo svetopisemska načela in navodila organizacije, nato pa sprejmejo odločitev. Pri tem so pozorni, da si teokratičnih navodil ne bi razlagali po svoje. Vsak starešina tudi pazi, da besed iz naših publikacij ne bi vzel iz konteksta, zato da bi dokazal, da je njegovo mnenje pravilno. Končno odločitev večine mora podpreti vsak starešina, tudi če se z njo ne strinja. (Efež. 5:17)

17. Kaj smo se naučili v tem članku?

¹⁷ Kot smo videli, je vsak od Jehovovih služabnikov nekaj edinstvenega – imamo različna mnenja in se razlikujemo v tem, kar nam je všeč. In to je super! Zaradi takšne raznolikosti je občina bogata. Vseeno pa obstaja nevarnost, da bi te raznolikosti v občini povzročile neenotnost. Zato pazimo, da drugih s svojimi odločitvami ne prizadenemo in da spoštujemo njihove osebne odločitve. Ko Jehova vidi naš trud, nas bogato blagoslovi, tako da med nami vladata enotnost in veselje! (Ps. 133:1; Mat. 5:9)