Naj bo Jehova tvoje »neizmerno veselje«

1., 2. a) Kaj velja za večino ljudi? b) Kaj bomo pogledali v tem članku?

LJUDEM v tem svetu se življenje vrti okoli iskanja sreče. Ampak trajna sreča jim vedno znova spolzi iz rok. Mnogi v sebi čutijo žalost in praznino. Tudi Jehovovi služabniki nismo imuni za takšne občutke. Ker živimo »v zadnjih dneh«, včasih doživimo hude probleme, zaradi katerih smo zelo zaskrbljeni ali žalostni. (2. Tim. 3:1)

² V tem članku bomo videli, kaj vse nas lahko oropa veselja in kako ga lahko spet občutimo. Najprej pa poglejmo, kdo je vir prave sreče in veselja.

VIR PRAVE SREČE IN VESELJA

3. Kaj se iz stvarstva naučimo o Jehovu? (Glej tudi slike.)

³ Jehova je že od nekdaj srečen. Želi, da bi bili veseli tudi mi. Zato nas ne preseneča, da je ustvaril toliko stvari, ki nas osrečujejo. Naš planet je prečudovit, vidimo lahko raznolike barve, opazujemo norčije živali in uživamo v obilju izvrstne hrane. Jasno je, da nas ima Jehova zelo rad in želi, da smo v življenju zares srečni!

Slonji mladič: Image © Romi Gamit/Shutterstock; mladiči pingvinov: Vladimir Seliverstov/500px via Getty Images; mladi kozi: Rita Kochmarjova/stock.adobe.com; dva delfina: georgeclerk/E+ via Getty Images

4. a) Zakaj je Jehova srečen kljub trpljenju, ki ga vidi v svetu? b) Katero darilo nam je Jehova dal? (Psalm 16:11)

⁴ Čeprav je Jehova »srečen Bog«, se povsem zaveda trpljenja in bolečin, ki jih ljudje doživljajo. (1. Tim. 1:11) Ampak ne dovoli, da bi ga to oropalo veselja. Ve, da je trpljenje začasno, ker mu je sam določil rok trajanja. Zato potrpežljivo čaka na dan, ko bo za vedno odstranil žalost in trpljenje. Do takrat pa nam želi pomagati, ker razume, kaj doživljamo. Kako pa nam pomaga? Med drugim tako, da nam je dal posebno darilo – veselje. (Beri Psalm 16:11.) Najprej pa poglejmo, kako je to darilo dal že svojemu sinu Jezusu.

5., 6. Zakaj je Jezus srečen?

⁵ Od vseh oseb, ki jih je Jehova ustvaril, je Jezus najsrečnejši. Zakaj? Razmislimo o dveh razlogih. 1. Jezus je »podoba nevidnega Boga« in popolno odseva njegovo osebnost. (Kol. 1:15; 1. Tim. 6:15) 2. Jezus je tisti, ki je največ časa preživel z Jehovom, virom sreče.

⁶ Jezusa že od nekdaj osrečuje, da dela to, kar želi njegov Oče. (Preg. 8:30, 31; Jan. 8:29) Zato je Jehova na njega ponosen. (Mat. 3:17)

7. Kako smo lahko zares srečni?

⁷ Tudi mi lahko občutimo pravo veselje, če se zbližamo z Jehovom, ki je vir sreče. Več časa ko preživimo z njim in bolj ko ga posnemamo, srečnejši smo. Veseli smo tudi, ko izpolnjujemo njegovo voljo in vemo, da je z nami zadovoljen.a (Ps. 33:12) Kaj pa, če občasno ali celo dlje časa ne občutimo veselja? Ali to pomeni, da nas Jehova ne odobrava? Ne! Smo nepopolni, zato včasih trpimo zaradi bolečin in žalosti. Jehova to razume. (Ps. 103:14) Poglejmo zdaj, kaj bi nas lahko oropalo veselja in kaj lahko naredimo, da bi bili spet veseli.

NE DOVOLI, DA BI TE KAJ OROPALO VESELJA

8. Kako lahko življenjski problemi vplivajo na nas?

⁸ Prvi tat: Življenjski problemi. Ali se soočaš s preganjanjem, posledicami naravne nesreče, revščino, boleznijo ali starostjo? Hitro bi se lahko zgodilo, da bi te to oropalo veselja, še posebej če glede svoje situacije ne moreš narediti veliko ali pa sploh nič. Sveto pismo pravi, da »bolečina v srcu človeka potre«. (Preg. 15:13) Nek starešina, ki je v štirih letih izgubil brata in oba starša, priznava: »Počutil sem se čisto samega in imel sem občutek, da mi nihče ne more pomagati. Včasih sem se obsojal, ker s starši in bratom, ko so bili še živi, nisem mogel preživeti toliko časa, kot sem si želel.« Res, življenjski problemi nas lahko fizično in čustveno povsem izčrpajo.

9. Kako lahko spet občutiš veselje? (Jeremija 29:4–7, 10)

⁹ Kako lahko spet občutiš veselje? Ne obremenjuj se s stvarmi, ki jih ne moreš spremeniti, in bodi hvaležen za to, kar imaš. Svet nas želi prepričati, da mora biti naše življenje kot iz pravljice, da bi bili srečni. Ampak to ni res. Jehova je na primer Judom, ki so bili v pregnanstvu v Babilonu, naročil, naj sprejmejo svoje nove okoliščine in jih kar najbolje izkoristijo. (Beri Jeremija 29:4–7, 10.) Kaj se iz tega naučiš? Bodi pozoren na dobre stvari v svojem življenju in bodi za njih hvaležen. Jehova ti bo vedno stal ob strani in ti pomagal. (Ps. 63:7; 146:5) Efi, ki je zaradi nesreče hroma, pravi: »Jehova, družina in občina so mi pomagali in me spodbujali. Če bi kar obupala, bi s tem pokazala, da ne cenim njihove podpore. Ker sem jim zelo hvaležna, se trudim ostati vesela.«

10. Zakaj smo lahko veseli kljub težavam?

¹⁰ Mogoče naše življenje ni takšno, kot bi si želeli. Lahko da se je nam ali naši družini zgodilo kaj strašnega. Kljub temu smo še vedno lahko veseli.b (Ps. 126:5) Zakaj? Ker veselje ni odvisno od okoliščin. Pionirka Maria pravi: »To, da si kljub težavam vesel, ne pomeni, da moraš potlačiti svoje občutke, ampak da nisi pozabil na Jehovove obljube. On nam pomaga ohraniti veselje.« Zapomni si: Ne glede na to, kako težka je tvoja situacija, je samo začasna – kot stopinje na peščeni plaži. Tvoje težave bodo kmalu zabrisali večni blagoslovi in za njimi ne bo ostalo nobene sledi več.

11. Kaj spodbudnega se naučiš iz zgleda apostola Pavla?

¹¹ Kaj pa, če se ti zaradi problemov zdi, da Jehova ni več zadovoljen s tabo? Razmisli o zvestih Jehovovih služabnikih, ki so prav tako doživeli kaj težkega, na primer o apostolu Pavlu. Jezus sam ga je izbral, da resnico o njem pove »narodom pa tudi kraljem in Izraelcem«. (Apd. 9:15) Kakšna čast! Vseeno Pavel še zdaleč ni bil brez težav. (2. Kor. 11:23–27) Ali to pomeni, da Jehova z njim ni bil zadovoljen? Kje pa! Njegova zdržljivost je bila dokaz, da ga Jehova blagoslavlja. (Rim. 5:3–5) Enako velja zate. Zvesto vztrajaš kljub težavam, zato si lahko prepričan, da te Jehova odobrava.

12. Kako lahko na nas vplivajo neizpolnjena pričakovanja?

¹² Drugi tat: Neizpolnjena pričakovanja. (Preg. 13:12) Ker imamo Jehova radi in smo mu hvaležni, mu želimo služiti po svojih najboljših močeh. Ampak če bi si postavili nerealne cilje, bi nas to lahko potrlo. (Preg. 17:22) Pionirka Holly pravi: »Želela sem obiskati Šolo za oznanjevalce Kraljestva, služiti v tujini ali pomagati pri projektu v Ramapu. Ker pa so se mi okoliščine spremenile, so ti cilji zame postali nedosegljivi. To me je čisto potrlo.« Mnogi dobro razumejo njene občutke.

13. Katere dosegljive cilje si lahko postavimo?

¹³ Kako lahko spet občutiš veselje? Imej v mislih, da Jehova od nas nikoli ne zahteva preveč. Naše vrednosti ne ocenjuje na podlagi tega, koliko lahko za njega naredimo. Od nas pričakuje, da smo skromni in zvesti. (Miha 6:8; 1. Kor. 4:2) Pomembno mu je, kakšne osebe smo, ne pa, koliko naredimo. Zato od sebe ne pričakuj več, kot od tebe pričakuje Jehova!c Raje se osredotoči na to, kar zmoreš narediti. Ali bi lahko bil mentor za koga od mladih? Bi lahko spodbujal starejše? Bi lahko koga v občini obiskal, ga poklical ali pa mu poslal lepo sporočilo? Če se boš trudil za takšne pomembne in dosegljive cilje, te bo Jehova blagoslovil z veseljem. Poleg tega boš imel kmalu nešteto priložnosti, da boš Jehovu v novem svetu služil na načine, ki si jih zdaj ne moreš niti predstavljati! Prej omenjena Holly pravi: »Večkrat si rečem: Imam celo večnost! Z Jehovovo pomočjo bom lahko v raju dosegla svoje cilje.«

14. Kaj še nas lahko oropa veselja?

¹⁴ Tretji tat: Osredotočanje nase. Na družbenih omrežjih je razširjena ideja, da smo lahko zares srečni samo, če ugodimo vsaki svoji želji. Zato ljudje večino svojega časa porabijo za hobije, nakupovanje in potovanja. S temi stvarmi ni nič narobe. Jehova želi, da v življenju uživamo. Ampak mnogi ljudje so prišli do naslednje žalostne ugotovitve: Tisto, za kar so mislili, da jim bo prineslo veselje, jim ga je pravzaprav vzelo. Pionirka Eva pravi: »Če se v življenju ukvarjaš predvsem s sabo, ne boš nikoli zadovoljen.« Takšno ravnanje v nas pusti samo občutek praznine.

15. Kaj se naučimo od kralja Salomona?

¹⁵ Od kralja Salomona se naučimo, kakšne žalostne posledice prinese to, da se v življenju preveč osredotočamo nase. Srečo je skušal najti v tem, da je ugodil vsaki svoji želji. Dobro je jedel, poslušal lepo glasbo in si privoščil vse, kar se lahko kupi z denarjem. Vseeno ni bil zadovoljen. Rekel je: »Oko gleda, vendar mu ni dovolj, in uho posluša, vendar mu še vedno nekaj manjka.« (Prid. 1:8; 2:1–11) Stvari, za katere ljudje v tem svetu mislijo, da prinašajo pravo srečo, so kot ponarejen denar. Zdi se dragocen, ampak z njim ne moreš kupiti tega, kar si želiš.

16. Kako je dajanje povezano z veseljem? (Glej tudi sliki.)

¹⁶ Kako lahko spet občutiš veselje? Jezus je učil: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apd. 20:35) Alekos, ki je starešina, pravi: »Razmišljam o tem, kaj preprostega lahko naredim za druge. Bolj ko se razdajam, bolj pozornost preusmerim stran od sebe in bolj sem vesel.« Kaj pa lahko ti narediš za druge? Če vidiš, da je nekdo žalosten, ga spodbudi. Mogoče ne boš mogel rešiti njegovih problemov, lahko pa ga pozorno poslušaš, si do njega sočuten in ga spomniš, naj preloži svoje breme na Jehova. (Ps. 55:22; 68:19) Zagotovi mu, da ga Jehova ni zapustil. (Ps. 37:28; Iza. 59:1) Za njega lahko narediš tudi kaj praktičnega – mu na primer pripraviš obrok ali greš z njim na sprehod. Spodbudi ga lahko tudi to, da gresta skupaj na oznanjevanje. Tako bo po tebi občutil Jehovovo podporo. Vesel pa boš tudi ti! (Preg. 11:25)

17. Kdaj bomo zares veseli? (Psalm 43:4)

¹⁷ Če si bomo z Jehovom vsak dan bližje, bomo zares veseli. Sveto pismo nam zagotavlja, da je on naše »neizmerno veselje«. (Beri Psalm 43:4.) Zato se lahko počutimo varne ne glede na to, kaj doživimo. Če bo Jehova, ki je vir pravega veselja, naš najboljši prijatelj, bomo večno srečni! (Ps. 144:15)