Naj bodo bratje in sestre tvoji dobri prijatelji!

1., 2. Kaj je Jehovu pomembno in kaj želi, da delamo?

PRI Jehovu redko katera stvar toliko šteje kot to, kako delamo z drugimi. Jezus je učil, naj imamo radi svojega bližnjega kot samega sebe. (Mat. 22:37–39) To pomeni, da moramo biti prijazni tudi do tistih, ki ne služijo Jehovu. S tem posnemamo svojega Očeta, ki »daje, da njegovo sonce vzhaja nad hudobnimi in dobrimi in da dežuje na pravične in nepravične«. (Mat. 5:45)

² Ampak Jehova ima še posebej rad tiste, ki delajo to, kar je prav. (Jan. 14:21) Želi, da ga v tem posnemamo. Spodbuja nas, naj bomo bratom in sestram naklonjeni in naj jih imamo »radi iz vsega srca«. (Rim. 12:10; 1. Pet. 4:8) To ljubezen bi lahko primerjali s tem, kar čutimo do dragega sorodnika ali prijatelja.

3. Česa ne smemo pozabiti glede ljubezni?

³ Neka sobna rastlina bo uspevala samo, če zanjo dobro skrbimo. Podobno je z ljubeznijo. Apostol Pavel je kristjanom svetoval: »Kot bratje imejte še naprej radi drug drugega.« (Heb. 13:1) Jehova želi, da se imamo med seboj vedno bolj radi. V tem članku bomo izvedeli, kako lahko poglobimo prijateljstva z brati in sestrami in zakaj naj bi to delali.

ZAKAJ NAJ BI KREPILI PRIJATELJSTVA Z BRATI IN SESTRAMI

4. Kaj nam bo pomagalo še naprej ceniti enotnost med brati in sestrami? (Psalm 133:1) (Glej tudi sliki.)

⁴ Beri Psalm 133:1. Enako kot psalmist smo tudi mi prepričani, da je prijateljstvo s tistimi, ki imajo radi Jehova, dobro in prijetno. Ampak lahko bi se zgodilo, da bi to nehali ceniti. Razmisli o naslednji primerjavi. Nekdo, ki gre vsak dan mimo mogočnega drevesa, mogoče sploh več ne opazi, kako impresivno je. Podobno smo tudi mi pogosto skupaj z brati in sestrami – mogoče celo večkrat na teden. Zato bi nam lahko postalo nekaj samoumevnega, da med nami vlada enotnost. Kako lahko to preprečimo? Vzemimo si čas in premišljujmo o tem, kako pomemben je vsak posameznik za občino in za nas. Tako bomo imeli brate in sestre še raje.

5. Kako ljubezen, ki vlada med nami, vpliva na druge?

⁵ Mnogi, ki prvič obiščejo shod, so navdušeni nad ljubeznijo, ki jo vidijo med nami. Mogoče že samo zaradi tega ugotovijo, da so našli resnico. Jezus je rekel: »Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Jan. 13:35) Razmisli o doživetju Chaithre, študentke, ki je preučevala z Jehovovimi pričami. Sprejela je vabilo na regionalno zborovanje. Že po prvem dnevu je svoji svetopisemski učiteljici rekla: »Starša me v življenju nista niti enkrat objela. Na tem zborovanju pa sem v samo enem dnevu dobila 52 objemov! Jasno sem začutila Jehovovo ljubezen. Želim biti del te mednarodne družine!« Chaithra je lepo napredovala in se leta 2024 krstila. Ko drugi opazijo naša dobra dela in medsebojno ljubezen, jih to pogosto spodbudi, da začnejo služiti Jehovu. (Mat. 5:16)

6. Kako nam je prijateljstvo z brati in sestrami v zaščito?

⁶ Ena izmed koristi tesnih prijateljstev s soverniki je ta, da so nam v zaščito. Pavel je sokristjanom naročil: »Med seboj se vsak dan spodbujajte, [...] da ne bi komu od vas zaradi varljive moči greha zakrknilo srce.« (Heb. 3:13) Ko nam je tako težko, da bi naše »noge že skoraj skrenile s prave poti«, nam lahko Jehova po soverniku priskrbi pomoč, ki jo potrebujemo. (Ps. 73:2, 17, 23) To nam v težkih časih še kako pride prav.

7. Kako je ljubezen povezana z enotnostjo? (Kološanom 3:13, 14)

⁷ Ker se trudimo drug drugemu kazati ljubezen, uživamo prekrasne blagoslove. (1. Jan. 4:11) Ljubezen nas na primer motivira, da se med seboj prenašamo, zaradi česar smo enotni. (Beri Kološanom 3:13, 14; Efež. 4:2–6.) Na naših shodih je zato prijetno vzdušje, ki mu ni para.

DRUG DRUGEMU IZKAZUJMO ČAST

8. Kakšna je Jehovova vloga pri tem, da smo enotni?

⁸ Lahko bi rekli, da je naša svetovna enotnost sodobni čudež. Ker smo nepopolni, je jasno, da grejo zasluge za to samo Jehovu. (1. Kor. 12:25) V Svetem pismu piše: »Bog vas je poučil, da imejte radi drug drugega.« (1. Tes. 4:9) To pomeni, da nam Jehova po Svetem pismu odkriva, kaj naj delamo, da bi spletali tesna prijateljstva. Njegovega pouka smo deležni, če pozorno preučujemo svetopisemske nauke in jih upoštevamo. (Heb. 4:12; Jak. 1:25) Jehovove priče se trudimo delati točno to.

9. Kaj se iz Rimljanom 12:9–13 naučimo glede medsebojnega izkazovanja časti?

⁹ Iz Svetega pisma izvemo, kako se lahko z drugimi zbližamo. Poglejmo, kaj je o tem rekel Pavel v Rimljanom 12:9–13. (Beri.) Še posebej zanimive so besede: »V medsebojnem izkazovanju časti prevzemajte pobudo.« Kaj pa pomenijo? Morali bi narediti prvi korak in biti drugim »naklonjeni iz vsega srca«. Sem spada, da radi odpuščamo, smo gostoljubni in radodarni. (Efež. 4:32) Ne čakajmo križem rok, da bi si bratje in sestre želeli postati naši prijatelji. Prevzemajmo pobudo. Tako bomo občutili resničnost Jezusovih besed: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apd. 20:35)

10. Kako smo lahko marljivi pri »medsebojnem izkazovanju časti«? (Glej tudi sliko.)

¹⁰ Cilj vsakega med nami naj bi torej bil, da pri izkazovanju časti prevzemamo pobudo. Takoj za tem pa nas Pavel spodbudi: »Ne bodite leni, ampak marljivi.« Marljiv človek goreče in pridno dela. Ko dobi kakšno nalogo, jo skrbno opravi. V Pregovorih 3:27, 28 med drugim piše: »Ne odrekaj dobrega tistim, ki so potrebni pomoči, če jim le lahko pomagaš.« Ko vidimo, da nekdo kaj potrebuje, mu hitro priskočimo na pomoč. Ne zavlačujemo niti ne predvidevamo, da bo to naredil kdo drug. (1. Jan. 3:17, 18)

11. Kako še se lahko zbližamo z drugimi?

¹¹ Ali obstaja še kakšen način, kako drugim izkazujemo čast? Ko nas užalijo, jim hitro odpustimo. V Efežanom 4:26 piše: »Naj se ne zgodi, da bi sonce zašlo, vi pa bi bili še vedno jezni.« Iz 27. vrstice izvemo, da bi v nasprotnem primeru dali Hudiču priložnost, da vpliva na nas. Jehova nas po svoji Besedi vedno znova spodbuja, naj drug drugemu odpuščamo. V Kološanom 3:13 nam prigovarja: »Med seboj [...] si velikodušno odpuščajte.« To, da spregledamo napake drugih in jim odpustimo, je eden najbolj učinkovitih načinov, da se z njimi še bolj zbližamo. Tako si prizadevamo »ohranjati enotnost, ki izvira iz svetega duha, in živeti v miru«. (Efež. 4:3) Če povzamemo: Ko drugim odpuščamo, direktno prispevamo k miru in enotnosti.

12. Kako nam Jehova pomaga odpuščati?

¹² Ti je kdaj težko odpustiti tistemu, ki te je prizadel? To je čisto razumljivo. Ampak s pomočjo Jehovovega duha ti lahko uspe. Potem ko Sveto pismo pravi, da moramo biti drugim »naklonjeni iz vsega srca« in »marljivi«, doda: »Naj vas sveti duh napolnjuje z gorečnostjo.« (Rim. 12:11) Pri tem, da smo drugim naklonjeni in jim velikodušno odpuščamo, nam torej pomaga Božji duh. Zato naj ne mine dan, da ne bi Jehova prosili za pomoč. (Luk. 11:13)

»MED VAMI NAJ NE BO RAZDOROV«

13. Kaj bi lahko med nami povzročilo razdore?

¹³ Izziv pa lahko predstavlja tudi to, da je občina sestavljena iz »vsakršnih ljudi«, ki so si zelo različni. (1. Tim. 2:3, 4) Če ne bi bili previdni, bi lahko zaradi teh razlik prišlo do razdorov na področjih, ki so stvar osebne izbire – na primer oblačenje in urejanje, skrb za zdravje in razvedrilo. (Rim. 14:4; 1. Kor. 1:10) Ker nas je Bog poučil, naj imamo radi drug drugega, ne želimo vztrajati pri svojem in trditi, da imamo samo mi prav. (Fil. 2:3)

14. Kakšni bi morali biti in zakaj?

¹⁴ Kako še lahko preprečimo, da bi v občini prišlo do razdorov? Tako da smo vedno pozitivni in druge spodbujamo. (1. Tes. 5:11) V zadnjem obdobju se je veliko nedejavnih in tistih, ki so bili odstranjeni iz občine, vrnilo. Zelo smo jih veseli! (2. Kor. 2:8) Neka sestra je za tem, ko je bila nedejavna 10 let, prišla na shod. Spominja se: »Pričakali so me nasmejani obrazi in vsak mi je prisrčno stisnil roko.« (Apd. 3:19) Kako so ti majhni izrazi prijaznosti vplivali na njo? Pravi: »Počutila sem se, kot da me je Jehova prijel za roko in pripeljal nazaj tja, kjer sem lahko srečna.« Če se trudimo druge spodbujati, lahko Kristus po nas priskrbi poživitev tistim, ki so »zgarani in obremenjeni«. (Mat. 11:28, 29)

15. Omeni še en način, kako lahko prispevamo k enotnosti. (Glej tudi sliko.)

¹⁵ Enotnost lahko ohranjamo tudi s svojim govorjenjem. V Jobu 12:11 piše: »Ali uho ne presoja besed, tako kakor jezik okuša hrano?« Dober kuhar vedno poskusi hrano, da bi se prepričal, ali je okusna, preden jo da na mizo. Podobno bi morali tudi mi dobro premisliti, kaj bomo rekli, preden odpremo usta. (Ps. 141:3) Vprašajmo se: Ali bodo moje besede druge okrepile, poživile in spodbudile? (Efež. 4:29)

16. Kdo bi se moral še posebej potruditi, da so njegove besede spodbudne?

¹⁶ Možje in starši morajo biti še posebej pozorni, da je njihovo govorjenje spodbudno. (Kol. 3:19, 21; Titu 2:4) Tudi starešine, ki so pastirji Jehovove črede, naj bi bili vir poživitve in tolažbe. (Iza. 32:1, 2; Gal. 6:1) Kot pravi svetopisemski pregovor: »Beseda, izgovorjena ob pravem času, je res zelo dobra!« (Preg. 15:23)

LJUBEZEN »NAJ BO ISKRENA IN JO KAŽIMO Z DEJANJI«

17. Kaj lahko narediš, da bi bila tvoja ljubezen do sovernikov iskrena?

¹⁷ O ljubezni je apostol Janez napisal: »Naj nam [...] ne bo samo na jeziku in je ne kažimo samo z besedami, ampak naj bo iskrena in jo kažimo z dejanji.« (1. Jan. 3:18) Brate in sestre imej rad iz srca. Kako ti to lahko uspe? Če se boš z njimi družil, jih boš imel vedno raje, vaše prijateljstvo pa bo postalo tesnejše. Zato išči priložnosti, da bi z njimi preživljal čas na shodih in oznanjevanju. Lahko jih tudi obiščeš. S tem boš pokazal, da si sprejel Božji pouk in jih imaš rad. (1. Tes. 4:9) Osebno boš občutil, »kako dobro in kako prijetno je, ko bratje složno prebivajo skupaj«! (Ps. 133:1)