Kako starešine prestopniku pokažejo ljubezen in usmiljenje

1. Kaj velja za nekatere, ki resno grešijo?

V PREJŠNJEM članku smo videli, kaj je apostol Pavel občini v Korintu naročil glede brata, ki je resno grešil. Ker se ni pokesal, so ga morali odstraniti iz občine. Ampak iz tematskega stavka tega članka se vidi, da Bog lahko prestopniku pomaga do kesanja. (Rim. 2:4) Kako lahko pri tem sodelujejo starešine?

2., 3. Kaj naj bi naredili, če izvemo, da je sovernik resno grešil, in zakaj?

² Starešine lahko prestopniku pomagajo samo, če vejo, da je hudo grešil. Kaj naj bi torej naredili, če izvemo, da je sovernik resno grešil oziroma da je naredil nekaj, zaradi česar bi lahko bil odstranjen iz občine? Morali bi ga spodbuditi, naj pri starešinah poišče pomoč. (Iza. 1:18; Apd. 20:28; 1. Pet. 5:2)

³ Kaj pa, če tega noče narediti? Potem bomo o tem sami obvestili starešine, tako da mu bodo lahko pomagali. S tem pokažemo, da imamo sovernika radi in ga ne želimo izgubiti. Če bi nadaljeval z napačnim ravnanjem, bi povsem uničil svoj odnos z Jehovom. Prav tako bi lahko škodil slovesu občine. Ker imamo radi Jehova in prestopnika, pogumno ukrepamo. (Ps. 27:14)

KAKO STAREŠINE POMAGAJO TISTEMU, KI JE RESNO GREŠIL

4. Kakšen cilj imajo starešine, ko se sestanejo s tistim, ki je hudo grešil?

⁴ Ko nekdo v občini resno greši, starešinstvo izbere tri usposobljene starešine, ki bodo služili v odboru.a To morajo biti skromni in ponižni bratje. Čeprav skušajo grešniku pomagati do kesanja, se zavedajo, da ne morejo nikogar prisiliti, da se spremeni. (5. Mojz. 30:19) Vejo, da se ne bo vsak odzval tako, kot se je kralj David. (2. Sam. 12:13) Nekateri ne bodo želeli upoštevati Jehovovih nasvetov. (1. Mojz. 4:6–8) Kljub temu imajo starešine za cilj, da prestopniku pomagajo do kesanja, če je to le mogoče. Katera načela jim lahko pomagajo, ko se z njim sestanejo?

5. Kateri nasvet naj bi starešine imeli v mislih, ko se sestanejo s prestopnikom? (2. Timoteju 2:24–26) (Glej tudi sliko.)

⁵ Starešine na prestopnika gledajo kot na dragoceno, izgubljeno ovčko. (Luk. 15:4, 6) Zato z njim ne govorijo ostro niti niso do njega neprijazni. Na to, da se z njim sestanejo, ne gledajo samo kot na formalnost, kjer bodo postavljali vprašanja in zbirali dejstva. Raje bodo kazali lastnosti, opisane v 2. Timoteju 2:24–26. (Beri.) Ostali bodo blagi, nežni in prijazni in bodo skušali doseči srce prestopnika.

6. Kako bodo starešine pripravili svoje srce, preden se sestanejo s prestopnikom? (Rimljanom 2:4)

⁶ Starešine pripravijo svoje srce. Z grešnikom želijo ravnati tako kot Jehova, zato imajo v mislih Pavlove besede: »Bog ti s svojo prijaznostjo skuša pomagati do kesanja.« (Beri Rimljanom 2:4.) Starešine ne smejo pozabiti, da so predvsem pastirji pod Kristusovim vodstvom. (Iza. 11:3, 4; Mat. 18:18–20) Preden se tisti, ki služijo v odboru, sestanejo s prestopnikom, ob molitvi razmislijo o svojem cilju: pomagati prestopniku do kesanja. Stvari raziščejo v Svetem pismu in naših publikacijah in molijo za preudarnost. Razmislijo, katere dejavnike morajo izvedeti o posamezniku, ki bi lahko vplivali na njegovo razmišljanje, stališče in ravnanje. (Preg. 20:5)

7., 8. Kako lahko starešine posnemajo Jehovovo potrpežljivost, ko se sestanejo s prestopnikom?

⁷ Starešine posnemajo Jehovovo potrpežljivost. V mislih imajo, kako je Jehova v preteklosti ravnal z grešniki. Na primer, potrpežljivo je skušal pomagati Kajnu, tako da ga je opozoril pred posledicami greha in mu obljubil, da ga bo blagoslovil, če ga bo ubogal. (1. Mojz. 4:6, 7) K Davidu je poslal preroka Natana, ki mu je s ponazoritvijo segel do srca. (2. Sam. 12:1–7) In k svojemu upornemu narodu je »znova in znova« pošiljal preroke. (Jer. 7:24, 25) Ni čakal, da se njegovo ljudstvo najprej pokesa, potem pa bi mu pomagal. Prevzel je pobudo in jih skušal spodbuditi h kesanju, čeprav so takrat še vedno grešili.

⁸ Starešine posnemajo Jehova, ko skušajo pomagati tistim, ki so resno grešili. Upoštevajo besede iz 2. Timoteju 4:2 in so s sovernikom, ki je zabredel v težave, zelo potrpežljivi. Mirno mu želijo pomagati, da bi spet delal to, kar je prav. Če bi se starešine razjezili ali izgubili živce, jih grešnik mogoče ne bi želel poslušati ali se celo ne bi hotel pokesati.

9., 10. Kako lahko starešine pomagajo grešniku razmisliti o odločitvah, ki so ga pripeljale do greha?

⁹ Starešine skušajo ugotoviti, kaj je posameznika pripeljalo do greha. Na primer, ali je postopoma duhovno oslabel, ker je zanemaril osebno preučevanje ali oznanjevanje? Ali so njegove molitve postale površne in manj pogoste? Ali se je nehal boriti proti napačnim željam? S kom se druži? Kakšno je njegovo razvedrilo? Kako so te odločitve vplivale na njegovo razmišljanje in želje? Ali se zaveda, da je s svojim ravnanjem prizadel Jehova?

¹⁰ Starešine mu lahko s takšnimi vprašanji pomagajo razmisliti o tem, kaj je oslabilo njegov odnos z Jehovom in ga pripeljalo do greha. To naredijo prijazno in ga ne sprašujejo o osebnih zadevah, ki se jih ne tičejo. (Preg. 20:5) Poleg tega lahko posnemajo Natana in prestopniku s ponazoritvijo pomagajo ugotoviti, zakaj je to, kar je naredil, napačno. Mogoče bo oseba že po tem, ko se starešine z njo prvič sestanejo, obžalovala svoje ravnanje in se celo pokesala.

11. Kako je Jezus ravnal z grešniki?

¹¹ Starešine se trudijo posnemati Jezusa. Obujeni Jezus je Savla iz Tarza vprašal: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?« S tem mu je pomagal ugotoviti, da je to, kar dela, narobe. (Apd. 9:3–6) Glede ženske Jezabele pa je rekel: »Dal sem ji čas, da se pokesa.« (Raz. 2:20, 21)

12., 13. Kako lahko starešine dajo grešniku čas, da se pokesa? (Glej tudi sliki.)

¹² Starešine posnemajo Jezusa in ne sklepajo prehitro, da se grešnik ne bo pokesal. Čeprav se nekateri pokesajo že, ko se odbor prvič sestane z njimi, pa drugi potrebujejo več časa. Zato se lahko starešine odločijo, da se bodo s prestopnikom dobili večkrat. Mogoče bo po prvem pogovoru z njimi resno razmislil o tem, kar so mu povedali, in v molitvi ponižno prosil Jehova za odpuščanje. (Ps. 32:5; 38:18) Med naslednjim pogovorom bo mogoče imel drugačno stališče kot prvič.

¹³ Starešine sočutno in prijazno pomagajo prestopniku. Jehova prosijo, naj blagoslovi njihov trud, in upajo, da se bo sovernik spametoval in pokesal. (2. Tim. 2:25, 26)

14. Komu grejo zasluge za to, da se grešnik pokesa, in zakaj?

¹⁴ Ko se grešnik pokesa, smo vsi zelo veseli! (Luk. 15:7, 10) Komu grejo zasluge za to? Starešinam? Pomislimo, kaj je glede grešnikov zapisal Pavel: »Morda jim bo Bog dal, da se bodo pokesali.« (2. Tim. 2:25) Torej grejo zasluge Jehovu, ne pa kateremu koli človeku. Jehova je tisti, ki pomaga posamezniku, da spremeni svoje razmišljanje in stališče. V nadaljevanju pa Pavel pove, kaj dobrega prinese takšno kesanje – posameznik si pridobi bolj točno spoznanje, se spametuje in reši iz Satanove zanke. (2. Tim. 2:26)

15. Kako starešine še naprej pomagajo skesanemu grešniku?

¹⁵ Ko se grešnik pokesa, odbor poskrbi, da se pri njem redno opravljajo pastirski obiski. To mu bo pomagalo, da se bo upiral Satanovim skušnjavam in delal, kar je prav. (Heb. 12:12, 13) Seveda starešine ne bodo nikomur razkrili podrobnosti glede grešnikovega ravnanja. O čem pa bi občina vseeno morala biti obveščena?

»TISTE, KI SE VDAJAJO GREHU, OPOMINJAJ PRED VSEMI«

16. Kaj je Pavel mislil, ko je rekel »Tiste, ki se vdajajo grehu, opominjaj pred vsemi«? (1. Timoteju 5:20)

¹⁶ Beri 1. Timoteju 5:20. Pavel je te besede napisal Timoteju, ki je bil prav tako starešina. Kaj je želel povedati? Opominjati »pred vsemi« ni nujno pomenilo pred celotno občino. Verjetno je govoril o tistih, ki so vedeli za greh – mogoče so bili očividci ali pa jim je prestopnik povedal, kaj je naredil. V takem primeru bi starešine samo te posameznike obvestili, da so glede zadeve ukrepali in grešniku pomagali.

17. Katero obvestilo je prebrano, če za greh ve večina v občini ali če se bo zanj verjetno razvedelo v prihodnosti, in zakaj?

¹⁷ Včasih za greh ve večina v občini ali pa se bo zanj verjetno razvedelo v prihodnosti. V takšnem primeru se besedna zveza »pred vsemi« nanaša na celotno občino. Eden od starešin bo občino obvestil, da je bil posameznik pokaran. Zakaj? Pavel je napisal: »Da bi bilo to drugim v opozorilo.« Tako drugi v občini ne bodo posnemali takšnega grešnega ravnanja.

18. Kaj starešine naredijo, če resno greši mladoletnik? (Glej tudi sliko.)

¹⁸ Kaj pa, če resno greši krščen mladoletnik? Starešinstvo bo določilo dva starešina, ki se bosta sestala z njim in njegovimi starši, ki so Priče.b Starešina bosta skušala izvedeti, kaj so starši že naredili, da bi otroka spodbudili h kesanju. Če mladoletnik kaže pravo stališče, posluša starše in spreminja svoje razmišljanje in ravnanje, se starešina lahko odločita, da ni treba ustanoviti odbora, ki bi obravnaval zadevo. Nenazadnje je Bog dal staršem odgovornost, da svoje otroke ljubeče usmerjajo. (5. Mojz. 6:6, 7; Preg. 6:20; 22:6; Efež. 6:2–4) Starešine bodo zatem občasno starše vprašali, kako jim gre, ko pomagajo svojemu otroku. Tako se bodo prepričali, da dobiva potrebno pomoč. Kaj pa, če krščeni mladoletnik vztraja pri svojem napačnem ravnanju? V tem primeru se bo odbor starešin sestal z njim in njegovimi krščanskimi starši.

»JEHOVA JE ZELO SOČUTEN IN USMILJEN«

19. Kako se starešine trudijo posnemati Jehova pri ravnanju s prestopnikom?

¹⁹ Starešine, ki služijo v odboru, so odgovorni Jehovu, da občino ohranijo čisto. (1. Kor. 5:7) Prav tako želijo grešnika spodbuditi h kesanju, če je to le mogoče. Pri tem so pozitivni in upajo, da se bo posameznik spremenil. Zakaj? Ker želijo posnemati Jehova, ki je »zelo sočuten in usmiljen«. (Jak. 5:11) Bodimo pozorni, kako je takšno stališče pokazal ostareli apostol Janez. Napisal je: »Dragi moji otroci, to vam pišem, da se ne bi pregrešili. Če se kdo vendarle pregreši, imamo pri Očetu pomočnika, Jezusa Kristusa, tistega, ki dela, kar je prav v Božjih očeh.« (1. Jan. 2:1)

20. O čem bo govoril naslednji članek?

²⁰ Na žalost se včasih zgodi, da se kdo noče pokesati in mora biti odstranjen iz občine. Kaj naredijo starešine v takšnem primeru? Odgovor na to vprašanje bomo dobili v naslednjem članku.