Oznanjuj zaradi ljubezni!

1. Kaj smo izvedeli na letni skupščini za leto 2023?

NA LETNI SKUPŠČINI za leto 2023a smo slišali nekaj navdušujočih razjasnitev našega razumevanja. Objavljena so bila tudi nekatera obvestila glede oznanjevanja. Izvedeli smo na primer, da bodo nekateri posamezniki mogoče imeli možnost, da se postavijo na Jehovovo stran celo po uničenju Babilona Velikega. Izvedeli smo tudi, da od novembra 2023 oznanjevalcem ni treba več poročati ur, ponovnih obiskov, videoposnetkov in publikacij. Ali je zaradi vseh teh sprememb naše oznanjevanje sedaj manj pomembno kot prej? Ne.

2. Zakaj je naše oznanjevanje vsak dan pomembnejše? (Marko 13:10)

² Naše oznanjevanje je vsak dan bolj pomembno. Zakaj? Ker se čas izteka. Razmisli, kaj je glede oznanjevanja v zadnjih dneh napovedal Jezus. (Beri Marko 13:10.) V vzporednem poročilu v Matejevem evangeliju so zapisane Jezusove besede, da se bo dobra novica oznanjala po vsej naseljeni zemlji »in potem bo prišel konec«. (Mat. 24:14) Ta izraz se nanaša na popolno uničenje Satanovega hudobnega sveta. Jehova je že določil »dan in uro«, ko se bo vse to zgodilo. (Mat. 24:36; 25:13; Apd. 1:7) In vsak dan smo bližje temu času. (Rim. 13:11) Do takrat pa moramo še naprej oznanjevati.

3. Zakaj oznanjujemo?

³ Ko razmišljamo o oznanjevanju, je dobro, da se vprašamo: Zakaj oznanjujemo dobro novico? Preprosto povedano, zaradi ljubezni. Ko oznanjujemo, kažemo ljubezen do dobre novice, do ljudi ter do Jehova in njegovega imena. Poglejmo zdaj vsako od teh stvari posebej.

OZNANJUJEMO ZARADI LJUBEZNI DO DOBRE NOVICE

4. Kako se odzovemo, ko slišimo kakšno dobro novico?

⁴ Ali se spomniš, kako si se počutil, ko si slišal kakšno dobro novico? Mogoče si izvedel za rojstvo novega družinskega člana ali pa si dobil službo, ki si jo tako zelo potreboval. Sigurno si to novico navdušeno povedal družini in prijateljem. Ali se je kaj podobnega zgodilo, ko si slišal najboljšo novico – dobro novico o Božjem kraljestvu?

5. Kako si se počutil, ko si iz Božje Besede izvedel za dobro novico? (Glej tudi slike.)

⁵ Spomni se, kako si se počutil, ko si iz Božje Besede izvedel za dobro novico. Ugotovil si, da te ima tvoj nebeški Oče rad in da želi, da si del njegove družine. Spoznal si tudi, da obljublja, da bo kmalu konec bolečin in trpljenja, da boš lahko v novem svetu ponovno videl svoje ljubljene, ki so umrli, in še veliko več. (Mar. 10:29, 30; Jan. 5:28, 29; Rim. 8:38, 39; Raz. 21:3, 4) Te resnice so se te gotovo zelo dotaknile. (Luk. 24:32) Vzljubil si jih in glede njih enostavno nisi mogel biti tiho! (Primerjaj Jeremija 20:9.)

6. Kaj se naučiš iz doživetja Ernesta in Rose?

⁶ Razmisli o enem doživetju. Brat Ernestb je bil star okoli 10 let, ko mu je umrl oče. Spominja se: »Spraševal sem se: Ali je šel v nebesa? Ali pa je za vedno nehal obstajati? Zavidal sem drugim otrokom, ki so še vedno imeli očeta.« Ernest je redno hodil na pokopališče. Tam je pokleknil k očetovemu grobu in molil: »Bog, prosim te, rad bi vedel, kje je moj oči.« Približno sedemnajst let po smrti svojega očeta je z veseljem sprejel svetopisemski tečaj. Navdušen je bil, ko je izvedel, da se mrtvi ne zavedajo ničesar – je tako, kot da bi globoko spali – in da Sveto pismo obljublja, da bodo v prihodnosti obujeni. (Prid. 9:5, 10; Apd. 24:15) Končno je dobil odgovore na vprašanja, ki so ga dolgo mučila. Nad svetopisemskimi resnicami, ki se jih je učil, je bil zelo navdušen. Njegova žena Rose se mu je pridružila pri svetopisemskem tečaju in tudi njej je bilo zelo všeč, kar se je naučila iz Svetega pisma. Krstila sta se leta 1978. Goreče sta oznanjevala svoji družini, prijateljem in vsakemu, ki jima je želel prisluhniti. Do krsta sta pomagala več kot 70 posameznikom.

7. Kaj se zgodi, ko vzljubimo svetopisemsko resnico? (Luka 6:45)

⁷ Ko vzljubimo svetopisemsko resnico, enostavno ne moremo biti tiho. (Beri Luka 6:45.) Počutimo se tako kot Jezusovi učenci v prvem stoletju. Ob neki priložnosti sta dva izmed njih rekla: »Ne moreva nehati govoriti o tem, kar sva videla in slišala.« (Apd. 4:20) Resnico imamo tako radi, da jo želimo povedati čim več ljudem.

OZNANJUJEMO ZARADI LJUBEZNI DO LJUDI

8. Zakaj drugim govorimo o dobri novici? (Glej okvir »Imej rad ljudi – pridobivaj učence«.) (Glej tudi sliko.)

⁸ Tako kot Jehova in njegov Sin imamo tudi mi radi ljudi. (Preg. 8:31; Jan. 3:16) Sočustvujemo s tistimi, ki ne poznajo Boga in so »brez upanja«. (Efež. 2:12) Utapljajo se v problemih, mi pa imamo rešilni jopič, ki ga potrebujejo – dobro novico o Božjem kraljestvu. Ker imamo te ljudi radi in z njimi sočustvujemo, se po svojih najboljših močeh trudimo, da jim povemo dobro novico. To dragoceno sporočilo jim lahko da upanje. Pomaga jim lahko, da imajo najboljše možno življenje že danes in »upanje na pravo življenje« v prihodnosti – večno življenje v Božjem novem svetu. (1. Tim. 6:19)

9. Katero svarilo razglašamo in zakaj? (Ezekiel 33:7, 8)

⁹ Ker imamo radi ljudi, jih želimo posvariti pred prihajajočim koncem hudobnega sveta. (Beri Ezekiel 33:7, 8.) Vsi ljudje, tudi naši neverujoči družinski člani, se nam smilijo. Mnogi se sploh ne zavedajo, kaj prihaja – »velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi nikoli več ne bo«. (Mat. 24:21) Želimo, da izvejo, kaj se bo zgodilo v času sodbe – kriva religija bo odstranjena in v harmagedonu bo uničen celotni hudobni svet. (Raz. 16:14, 16; 17:16, 17; 19:11, 19, 20) Molimo, da bi se čim več ljudi odzvalo na naše sporočilo in se nam pridružilo pri čistem čaščenju. Kaj pa se bo zgodilo s tistimi, ki nam danes ne prisluhnejo, med katere mogoče spadajo tudi naši družinski člani?

10. Zakaj je nujno, da še naprej razglašamo svarilo?

¹⁰ Kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem članku, bo mogoče Jehova želel rešiti tudi ljudi, ki bodo šele po uničenju Babilona Velikega začeli verovati vanj. Če je to res, je potem še bolj nujno, da razglašamo svarilo. Razmisli o naslednjem: Mogoče se bodo takrat spomnili tega, kar jim povemo danes. (Primerjaj Ezekiel 33:33.) Morda bodo začeli razmišljati o svarilu, ki so ga slišali od nas, in jih bo to navedlo, da se nam pridružijo pri čistem čaščenju, preden bo prepozno. Spomnimo se ječarja v Filipih, ki je začel verovati šele po tem, ko je »nastal velik potres«. Podobno bodo mogoče nekateri, ki se danes ne odzovejo na naše svarilo, začeli verovati po uničenju Babilona Velikega. (Apd. 16:25–34)

OZNANJUJEMO ZARADI LJUBEZNI DO JEHOVA IN NJEGOVEGA IMENA

11. Kako dajemo Jehovu slavo, čast in moč? (Razodetje 4:11) (Glej tudi slike.)

¹¹ Najpomembnejši razlog, zakaj oznanjujemo dobro novico, je ta, da ljubimo Boga Jehova in njegovo sveto ime. Na oznanjevanje gledamo kot na priložnost, da slavimo Boga, ki ga imamo radi. (Beri Razodetje 4:11.) Povsem se strinjamo s tem, da je Jehova vreden prejemati slavo, čast in moč. Slavo in čast mu damo tako, da drugim govorimo o prepričljivih dokazih, da je on »vse ustvaril« in da njemu dolgujemo svoje življenje. Moč pa mu damo tako, da svoj čas, energijo in sredstva uporabljamo za to, da oznanjujemo, kolikor nam okoliščine to dovoljujejo. (Mat. 6:33; Luk. 13:24; Kol. 3:23) Enostavno rečeno, drugim z veseljem govorimo o Bogu, ki ga imamo radi. Želimo pa jim govoriti tudi o Božjem imenu in kakšna oseba stoji za tem imenom. Zakaj?

12. Kako na oznanjevanju posvečujemo Jehovovo ime?

¹² Ker imamo Jehova radi, želimo posvečevati njegovo ime. (Mat. 6:9) Z njegovega imena želimo odstraniti sramoto, ki mu jo je z lažmi nakopal Satan. (1. Mojz. 3:1–5; Job 2:4; Jan. 8:44) Na oznanjevanju goreče branimo našega Boga in vsem, ki nam prisluhnejo, povemo resnico o njem. Želimo, da vsi vejo, da je njegova glavna lastnost ljubezen, da je njegov način vladanja pravičen in da bo po svojem Kraljestvu kmalu odstranil trpljenje in celotnemu človeštvu omogočil mirno in srečno življenje. (Ps. 37:10, 11, 29; 1. Jan. 4:8) Ko na oznanjevanju branimo Jehovov sloves, posvečujemo njegovo ime. To nas razveseljuje, saj vemo, da s tem delamo to, kar se od nas kot Jehovovih prič pričakuje. Zakaj lahko to rečemo?

13. Zakaj nam je v veliko čast, da se imenujemo Jehovove priče? (Izaija 43:10–12)

¹³ Jehova nas je izbral za svoje »priče«. (Beri Izaija 43:10–12.) Pred nekaj leti je v nekem pismu Vodstvenega organa pisalo: »Največja čast, ki jo kdor koli lahko ima, je ta, da se imenuje Jehovova priča.« Zakaj lahko to rečemo? Razmisli o ponazoritvi. Predstavljaj si, da si nečesa obtožen. Koga bi izbral, da na sodišču nastopi kot tvoja priča? Verjetno nekoga, ki ga poznaš in mu zaupaš. Nekoga, ki je znan po tem, da je vreden zaupanja, in bodo zato drugi verjeli njegovemu pričanju. Podobno je Jehova s tem, da nas je izbral za svoje priče, pokazal, da nas zelo dobro pozna in nam zaupa. Prepričan je, da bomo drugim povedali, da je on edini pravi Bog. Res nam je v veliko čast, da smo njegove priče, zato izkoristimo vsako priložnost, da govorimo o njegovem imenu in se borimo proti mnogim lažem, ki se o njem širijo. Na takšen način smo to, kar se od nas pričakuje – smo Jehovove priče! (Ps. 83:18; Rim. 10:13–15)

OZNANJUJMO VSE DO KONCA

14. Kaj vznemirljivega nas čaka?

¹⁴ Čakajo nas res vznemirljivi dogodki. Upamo, da bo z Jehovovim blagoslovom še veliko ljudi sprejelo resnico pred začetkom velike stiske. Poleg tega smo navdušeni nad možnostjo, da bomo celo med veliko stisko, ki bo najtemačnejše obdobje v človeški zgodovini, mogoče videli, da bodo nekateri zapustili Satanov propadajoči svet in se nam pridružili pri čaščenju Jehova. (Apd. 13:48)

15., 16. Kaj smo odločeni delati in do kdaj?

¹⁵ Do takrat pa nas čaka delo. Imamo veliko čast, da lahko sodelujemo pri delu, ki se ne bo nikoli ponovilo – pri oznanjevanju dobre novice o Božjem kraljestvu. Istočasno pa moramo razglašati tudi svarilo. Ljudje morajo izvedeti, da se konec tega hudobnega sveta hitro približuje. Samo tako bodo takrat, ko bo prišel čas sodbe, vedeli, da je naše sporočilo prihajalo od Boga Jehova. (Ezek. 38:23)

¹⁶ Kaj smo torej odločeni delati? Zaradi ljubezni do dobre novice, do drugih in predvsem do Boga Jehova in njegovega imena še naprej goreče oznanjujmo, dokler Jehova ne reče: Opravljeno je!