Zaupajmo, da bo Jehova z nami v težkih časih

1., 2. a) Kaj imamo skupnega z Judi, ki so se vrnili v Jeruzalem? b) Povej, s kakšnimi izzivi so se soočali Judje. (Glej okvir »Obdobje Hagaja, Zaharija in Ezra«.)

ALI te včasih skrbi za prihodnost? Mogoče si izgubil službo in te skrbi, kako boš preživljal svojo družino. Mogoče te zaradi nestabilnih političnih razmer, preganjanja in nasprotovanja skrbi za varnost družine. Ali doživljaš kaj od tega? Potem ti lahko koristi, če razmisliš o tem, kako je Jehova pomagal starodavnim Izraelcem, ko so se soočali s podobnimi težavami.

² Judje, ki so celotno svoje življenje živeli v Babilonu, so potrebovali močno vero, da so zapustili udobno življenje in odpotovali v deželo, o kateri večina ni vedela skoraj nič. Kmalu zatem, ko so prispeli, so začeli imeti težave zaradi nestabilnih gospodarskih in političnih razmer ter zaradi nasprotovanja. Zato so nekateri težko ostali osredotočeni na ponovno gradnjo Jehovovega templja. Jehova je okoli leta 520 pr. n. št. k njim poslal dva preroka, Hagaja in Zaharija, da bi jim pomagala, da bi si ponovno pridobili gorečnost za pravo čaščenje. (Hag. 1:1; Zah. 1:1) Kot bomo videli, so spodbude teh prerokov obrodile dobre rezultate. Toda skoraj 50 let kasneje so se Judje, ki so se vrnili iz Babilona, ponovno znašli na mrtvi točki. Ezra, ki je bil vešč prepisovalec Zakonika, je iz Babilona prišel v Jeruzalem, da bi Božje ljudstvo spodbudil, naj da prednost pravemu čaščenju. (Ezra 7:1, 6)

3. Na katera vprašanja bomo odgovorili? (Pregovori 22:19)

³ Preroka Hagaj in Zaharija sta pomagala Božjemu ljudstvu v preteklosti, da je med nasprotovanjem zaupalo Jehovu. Tudi nam lahko pomagata, da ostanemo povsem prepričani, da nam bo Jehova pomagal ne glede na to, kakšne težave doživljamo. (Beri Pregovori 22:19.) Pregledali bomo Božje sporočilo, ki sta ga posredovala Hagaj in Zaharija, ter zgled Ezra. Med pregledovanjem bomo odgovorili na naslednja vprašanja: Kako so na Jude vplivale težave, ki so jih imeli? Zakaj bi morali tudi takrat, ko doživljamo težave, biti osredotočeni na izpolnjevanje Božje volje? In kako lahko v težkih časih krepimo svoje zaupanje v Jehova?

KAKO SO TEŽAVE VPLIVALE NA JUDE, KI SO SE VRNILI IZ UJETNIŠTVA

4., 5. Kaj je bil morda razlog za to, da je Judom navdušenje za gradnjo templja splahnelo?

⁴ Ko so Judje prispeli v Jeruzalem, jih je čakalo veliko dela. Hitro so ponovno zgradili Jehovov oltar in položili temelj templja. (Ezra 3:1–3, 10) Ampak njihovo začetno navdušenje je kmalu splahnelo. Zakaj? Poleg tega, da so gradili tempelj, so morali graditi hiše zase, obdelovati polja in skrbeti za svoje družine. (Ezra 2:68, 70) Obenem pa so jim nasprotovali sovražniki, ki so želeli ustaviti gradnjo templja. (Ezra 4:1–5)

⁵ Na Jude, ki so se vrnili iz ujetništva, so vplivale tudi nestabilne gospodarske in politične razmere. Njihova dežela je bila zdaj del perzijskega imperija. Ko je leta 530 pr. n. št. perzijski kralj Kir umrl, se je njegov naslednik Kambiz odpravil na vojaški pohod, da bi zavzel Egipt. Njegovi vojaki so med svojo potjo do Egipta verjetno od Izraelcev zahtevali hrano, vodo in streho nad glavo. To je Izraelcem povzročilo še dodatne težave. Kambiza je nasledil Darej I. in začetno obdobje njegovega vladanja so zaznamovali upori in politična nestabilnost. Zaradi vsega tega so bili mnogi Judje zaskrbljeni, kako bodo poskrbeli za svoje družine. In zato so nekateri tudi mislili, da ni pravi čas za ponovno gradnjo Jehovovega templja. (Hag. 1:2)

6. S katerimi težavami so se morali Judje še soočiti in kaj jim je Zaharija zagotovil glede na Zaharija 4:6, 7?

⁶ Beri Zaharija 4:6, 7. Poleg težav zaradi nestabilnih gospodarskih in političnih razmer so Judje morali prenašati tudi preganjanje. Leta 522 pr. n. št. je njihovim sovražnikom uspelo doseči, da se ponovna gradnja Jehovovega templja prepove. Ampak Zaharija je Judom zagotovil, da bo Jehova s svojim mogočnim svetim duhom odstranil vse ovire. Leta 520 pr. n. št. je kralj Darej odpravil prepoved in jim celo priskrbel sredstva za gradnjo. Poleg tega je tamkajšnjim upraviteljem naročil, naj pomagajo Judom. (Ezra 6:1, 6–10)

7. Kako so bili Judje blagoslovljeni, ko so dali izpolnjevanje Jehovove volje na prvo mesto v svojem življenju?

⁷ Jehova je po Hagaju in Zahariju svojim služabnikom obljubil, da jih bo podpiral, če jim bo na prvem mestu gradnja templja. (Hag. 1:8, 13, 14; Zah. 1:3, 16) Po teh spodbudah so se Judje leta 520 pr. n. št. ponovno z veseljem lotili gradnje templja in ga končali v manj kot petih letih. Ker jim je bilo kljub težavam izpolnjevanje Božje volje na prvem mestu, jih je Jehova podpiral tako materialno kot tudi duhovno. To jim je pomagalo, da so mu služili z veseljem. (Ezra 6:14–16, 22)

OSREDOTOČAJMO SE NA IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE

8. Kako nam lahko besede iz Hagaja 2:4 pomagajo, da ostanemo osredotočeni na izpolnjevanje Božje volje? (Glej tudi podčrtno opombo.)

⁸ Medtem ko se velika stiska hitro bliža, se bolj kot kdaj prej zavedamo, kako nujno je, da ubogamo zapoved, naj oznanjujemo. (Mar. 13:10) Ampak če imamo finančne težave ali pa doživljamo nasprotovanje, mogoče težko ostanemo osredotočeni na oznanjevanje. Kaj nam lahko pomaga, da ohranimo Kraljestvo na prvem mestu? To, da ostanemo prepričani, da je »Jehova nad vojskami«b na naši strani. Če bomo dajali njegovo voljo pred svojo voljo, nas bo vedno podpiral. Nimamo se česa bati. (Beri Hagaj 2:4.)

9., 10. Kako je neki zakonski par izkusil resničnost Jezusovih besed iz Mateja 6:33?

⁹ Razmislimo o Olegu in Irinic, zakoncih, ki služita kot redna pionirja. Potem ko sta se preselila v občino na drugem področju, kjer so potrebovali pomoč, sta zaradi gospodarskih razmer izgubila reden vir dohodka. Čeprav sta bila brez službe okoli eno leto, sta vedno občutila Jehovovo ljubečo podporo. Pomagali so jima tudi bratje in sestre. Kako sta premagovala čustveno stisko? Oleg, ki je bil na začetku zaradi vsega tega povsem na tleh, pravi: »To, da sva oznanjevanju posvečala kar največ časa, nama je pomagalo, da izpred oči nisva izgubila tega, kar je najpomembnejše.« Medtem ko sta Oleg in Irina še naprej iskala službo, sta ostala zaposlena z oznanjevanjem.

¹⁰ Ko sta se nekega dne vrnila z oznanjevanja, sta ugotovila, da je njun dober prijatelj prepotoval 160 kilometrov, da jima je prinesel dve vreči, polni hrane. Oleg pravi: »Ta dan sva ponovno ugotovila, kako zelo Jehova in občina skrbita za naju. Prepričana sva, da Jehova nikoli ne pozabi svojih služabnikov ne glede na to, kako brezupna se zdi njihova situacija.« (Mat. 6:33)

11. Kaj lahko pričakujemo, če se osredotočamo na izpolnjevanje Božje volje?

¹¹ Jehova želi, da se osredotočamo na pridobivanje učencev, s čimer rešujemo življenja. Kot smo omenili v 7. odstavku, je Hagaj Jehovovo ljudstvo spodbudil, naj tako rekoč začnejo znova in naj ne razmišljajo o letih, ko niso gradili templja. Če bodo to naredili, jim je Jehova obljubil, da jih bo blagoslavljal. (Hag. 2:18, 19) Tudi mi smo lahko prepričani, da bo Jehova blagoslovil naš trud, če v življenju dajemo prednost delu, ki nam ga je zaupal.

KAKO LAHKO KREPIMO SVOJE ZAUPANJE V JEHOVA

12. Zakaj so Ezra in Judje, ki so se vračali iz Babilona, potrebovali močno vero?

¹² Leta 468 pr. n. št. je v Jeruzalem odpotovala druga skupina Judov in med njimi je bil tudi Ezra. On in vsi, ki so se odpravili na to pot, so potrebovali močno vero. Potovali so po nevarnih cestah in s sabo nosili veliko količino zlata in srebra, ki je bilo darovano za tempelj. Zaradi tega so bili lahka tarča za roparje. (Ezra 7:12–16; 8:31) Poleg tega so kmalu ugotovili, da ni varno niti v Jeruzalemu. Mesto je bilo redko poseljeno, obzidje in mestna vrata pa še niso bila popravljena. Kaj se lahko od Ezra naučimo glede tega, da še bolj zaupamo Jehovu?

13. Kaj je Ezru okrepilo zaupanje v Jehova? (Glej tudi podčrtno opombo.)

¹³ Ezra je videl, kako Jehova podpira svoje ljudstvo v preizkušnjah. Nekaj let prej, leta 484 pr. n. št., je Ezra verjetno živel v Babilonu, ko je kralj Ahasver izdal odlok, da se pomori vse Jude v perzijskem imperiju. (Est. 3:7, 13–15) V nevarnosti je bilo Ezrovo življenje pa tudi življenje vseh drugih Judov! Zaradi te grožnje so se Judje »v vsaki provinci« postili in žalovali, pri tem pa nedvomno Jehova v molitvi prosili za vodstvo. (Est. 4:3) Predstavljaj si, kako so se Ezra in Judje počutili, ko so namesto njih bili usmrčeni tisti, ki so načrtovali njihov pomor. (Est. 9:1, 2) To, kar je doživel Ezra v teh težkih časih, ga je pripravilo na prihodnje preizkušnje in po vsej verjetnosti okrepilo njegovo zaupanje, da Jehova lahko reši svoje ljudstvo.d

14. Kaj se je neka sestra naučila iz tega, kako je Jehova skrbel zanjo v težkih časih?

¹⁴ Ko vidimo, kako Jehova v težkih časih skrbi za nas, se naše zaupanje vanj krepi. Razmisli o primeru Anastasije, ki živi v Vzhodni Evropi. Da bi lahko ostala nevtralna, je v službi dala odpoved. To zanjo ni bilo lahko. »Nikoli prej se ni zgodilo, da bi ostala brez denarja,« je rekla. »Stvari sem prepustila v Jehovove roke in videla, kako ljubeče skrbi zame. Če bom kdaj spet brez službe, me ne bo strah. Če moj nebeški Oče skrbi zame danes, bo zame skrbel tudi jutri.«

15. Kaj je Ezru pomagalo, da je ohranil zaupanje v Jehova? (Ezra 7:27, 28)

¹⁵ Ezra je videl, da je z njim Jehova. To, da je premišljeval o tem, kako mu je Jehova priskrbel pomoč, mu je gotovo pomagalo, da mu je še naprej zaupal. Bodimo pozorni na njegove besede: »Z menoj je bil moj Bog Jehova.« (Beri Ezra 7:27, 28.) Ezra je v knjigi, ki nosi njegovo ime, šestkrat uporabil podobne besede. (Ezra 7:6, 9; 8:18, 22, 31)

16. V katerih situacijah lahko še bolj jasno vidimo, kako nam Jehova pomaga? (Glej tudi slike.)

¹⁶ Ko se znajdemo v težki situaciji, nam Jehova lahko pomaga. Na primer, ko svojega delodajalca prosimo za proste dni, da smo lahko prisotni na zborovanju, ali ko ga prosimo za prilagojen delovnik, da smo lahko prisotni na vseh naših shodih, imamo priložnost, da vidimo, kako nam Jehova pomaga. Mogoče bomo presenečeni nad tem, kako se bodo stvari izšle. Potem bo naše zaupanje v Jehova še močnejše.

17. Kako je Ezra v težkih časih pokazal ponižnost? (Glej sliko na naslovnici.)

¹⁷ Ezra je Jehova ponižno prosil za pomoč. Vsakič, ko ga je skrbelo, kako bo opravil svoje odgovornosti, je ponižno molil k Jehovu. (Ezra 8:21–23; 9:3–5) Ker se je Ezra zanašal na Jehova, so ga drugi z veseljem podpirali in posnemali njegovo vero. (Ezra 10:1–4) Če nas skrbi za varnost naše družine ali kako bo poskrbljeno za naše materialne potrebe, moramo zaupati Jehovu in k njemu moliti.

18. Kaj nam lahko pomaga, da še bolj zaupamo Jehovu?

¹⁸ Če Jehova ponižno prosimo, naj nam pomaga, in sprejmemo pomoč sovernikov, bo naše zaupanje vanj raslo. Erika, ki ima tri otroke, je ostala prepričana, da Jehova skrbi zanjo, tudi ko je doživela hude tragedije. V zelo kratkem času je izgubila nerojenega otroka in svojega dragega moža. Glede vsega, kar je doživela, pravi: »Ne moreš vedeti vnaprej, kako ti bo Jehova pomagal. Pomaga ti lahko na presenetljive načine. Ugotovila sem, da je na veliko mojih molitev odgovoril s tem, kar so rekli in naredili moji prijatelji. Če se jim odprem, mi lažje pomagajo.«

ZAUPAJMO JEHOVU VSE DO KONCA

19., 20. Kaj se naučimo od Judov, ki se niso mogli vrniti v Jeruzalem?

¹⁹ Veliko se lahko naučimo tudi od tistih Judov, ki se niso mogli vrniti v Jeruzalem. Nekatere je omejevala starost, resna bolezen ali družinske odgovornosti. Kljub temu so tiste, ki so se vrnili v Jeruzalem, z veseljem materialno podpirali. (Ezra 1:5, 6) Videti je, da so kakšnih 19 let po vrnitvi prve skupine pregnancev tisti, ki so ostali v Babilonu, še vedno v Jeruzalem pošiljali darila. (Zah. 6:10)

²⁰ Če mislimo, da za Jehova ne moremo narediti veliko, smo lahko prepričani, da ceni ves naš trud, da mu ugajamo. Zakaj smo lahko o tem prepričani? Jehova je preroku Zahariju naročil, naj iz zlata in srebra, ki so ga iz Babilona poslali pregnanci, naredi krono. (Zah. 6:11) Ta »veličastna krona« je bila »v spomin« na njihove velikodušne prispevke. (Zah. 6:14, pdč. op.) Lahko smo prepričani, da Jehova ne bo nikoli pozabil našega iskrenega truda, da mu služimo v težkih časih. (Heb. 6:10)

21. Kaj nam pomaga, da v prihodnost zremo z zaupanjem?

²¹ V teh zadnjih dneh bomo še naprej doživljali težave in razmere se bodo morda v prihodnosti še poslabšale. (2. Tim. 3:1, 13) Ampak ni treba, da smo pretirano zaskrbljeni. Ne pozabimo, kaj je Jehova rekel svojemu ljudstvu v Hagajevih dneh: »Jaz sem z vami. [...] Ne bojte se!« (Hag. 2:4, 5) Tudi mi smo lahko prepričani, da bo Jehova z nami, vse dokler se po svojih najboljših močeh trudimo izpolnjevati njegovo voljo. Ne pozabimo, kaj smo se naučili od prerokov Hagaja in Zaharija ter iz zgleda Ezra. To nam bo pomagalo, da bomo še naprej zaupali Jehovu ne glede na to, kakšne težave nas bodo morda doletele v prihodnosti.