Ali veš?

Ali je bil Mardohej resnična oseba?

JUD MARDOHEJ je imel pomembno vlogo v dogodkih iz Esterine knjige v Svetem pismu. Bil je v izgnanstvu v Perziji in je tam delal v kraljevi palači. To je bilo na začetku petega stoletja pr. n. št. »v dneh [kralja] Áhasverja«. (Danes na splošno velja, da je bil to kralj Kserks I.) Mardohej je preprečil načrtovan umor kralja. Iz hvaležnosti je kralj Mardoheju javno izkazal čast. Kralj ga je po smrti Hamana, ki je sovražil Mardoheja in druge Jude, povišal na položaj glavnega ministra. Tako je lahko Mardohej izdal odredbo, ki je Jude v perzijskem imperiju rešila pred genocidom. (Est. 1:1; 2:5, 21–23; 8:1, 2; 9:16)

Nekateri zgodovinarji so na začetku 20. stoletja trdili, da Esterina knjiga ne govori o resničnih dogodkih in da Mardohej ni nikoli obstajal. Vendar so arheologi leta 1941 našli nekaj, kar bi lahko bil dokaz o resničnosti svetopisemskega poročila o Mardoheju. Kaj so našli?

Raziskovalci so odkrili klinopisno besedilo, ki omenja moškega z imenom Marduka (slovensko Mardohej). V Šušanu je delal kot tajnik, mogoče kot računovodja. Arthur Ungnad, strokovnjak za orientalsko zgodovino, je poročal, da je bil takrat ta klinopis »poleg Svetega pisma edini vir, ki omenja Mardoheja«.

Odkar je Arthur Ungnad objavil svoje poročilo, so strokovnjaki prevedli na tisoče klinopisnih besedil. Med njimi so tudi klinopisne ploščice iz Perzepolisa, ki so jih našli med ruševinami zakladnice blizu mestnega obzidja. Te ploščice so iz časa, ko je vladal Kserks I. Napisane so v elamščini in vsebujejo več imen, ki jih najdemo v Esterini knjigi.a

Na več klinopisnih ploščicah iz Perzepolisa je zapisano ime Marduka, ki je med vladanjem Kserksa I. služil kot kraljev pisar v palači v Šušanu. Ena od ploščic pove, da je bil Marduka prevajalec. Ta podrobnost ustreza svetopisemskemu opisu Mardoheja, ki je govoril najmanj dva jezika in je kot uradnik služil na dvoru kralja Ahasverja (Kserks I.). Mardohej je redno sedel pri vratih kraljeve palače v Šušanu. (Est. 2:19, 21; 3:3) Ta vrata so bila impozantna zgradba, kjer so delali dvorni uradniki.

Med Mardukajem, omenjenim na klinopisnih ploščicah, in Mardohejem iz Svetega pisma so osupljive podobnosti. Živela sta v istem času, na istem kraju in imela uraden položaj na istem delovnem mestu. Vse te podobnosti kažejo na to, da so ta arheološka odkritja morda povezana z Mardohejem, ki je opisan v Esterini knjigi.