1922 – pred stotimi leti

»TA IDEJA JE BILA OSUPLJIVA«

Bolj ko se je oznanjevalska dejavnost večala, več literature se je potrebovalo. Bratje v brooklynskem Betelu so tiskali revije, vendar so bili za knjige s trdimi platnicami še vedno odvisni od zunanjih podjetij. Knjig je primanjkovalo več mesecev, tako da je to že oviralo oznanjevanje. Takrat je brat Rutherford vprašal Roberta Martina, ki je bil nadzornik tovarne, o možnosti, da bi sami izdelovali knjige.

»Ta ideja je bila osupljiva,« se je spominjal brat Martin, »ker je to pomenilo, da bi morali odpreti tovarno, v kateri bi potekalo vse – stavljenje črk, galvanizacija, tiskanje in vezava.« Bratje so najeli zgradbo na Concord Street 18 v Brooklynu in nabavili vso potrebno opremo.

S to idejo pa niso bili zadovoljni vsi. Tovarno je obiskal predsednik družbe, ki je tiskala naše knjige. Rekel je: »V rokah imate najboljšo tiskarsko opremo, ampak nikogar, ki bi vedel, kaj s tem početi. Čez pol leta bo vse to samo še za na odpad.«

»To je zvenelo precej logično,« je povedal brat Martin, »vendar se ni upoštevalo Gospoda. On je bil vedno z nami.« Brat Martin je imel prav. Kmalu je nova knjigoveznica izdelovala 2000 knjig na dan.

DOBRA NOVICA PO RADIU DOSEŽE TISOČE

Jehovovi služabniki so zdaj sami tiskali nekatere svoje knjige. Za širjenje dobre novice pa so začeli uporabljati še eno metodo – radijski prenos. V nedeljo popoldan, 26. februarja 1922, je brat Rutherford prvič spregovoril po radiu. Na radijski postaji KOG v Los Angelesu v Kaliforniji je imel govor z naslovom »Milijoni sedaj živečih ne bodo nikoli umrli«.

Govor je slišalo približno 25.000 ljudi. Nekateri so poslali zahvalna pisma. Eden od njih je bil Willard Ashford, ki je živel v Santa Ani v Kaliforniji. Brata Rutherforda je pohvalil za »zanimiv in spodbuden« govor. Napisal je še: »V naši hiši so bili trije bolni. Razen po tem sredstvu vas ne bi mogel nihče od nas slišati, tudi če bi vaš govor potekal v sosednji ulici.«

V naslednjih tednih je bilo še več prenosov po radiu. V Stražnem stolpu je pisalo, da je do konca leta »najmanj 300.000 ljudi slišalo sporočilo po radiu«.

Dober odziv je Preučevalce Biblije spodbudil, da so zgradili lastno radijsko postajo na Staten Islandu, nedaleč od brooklynskega Betela. V naslednjih letih so Preučevalci Biblije s pomočjo te postaje, WBBR, sporočilo o Kraljestvu ponesli daleč naokoli.

»ADV«

V Stražnem stolpu, 15. junij 1922, je bilo objavljeno, da bo od 5. do 13. septembra 1922 organizirano zborovanje v Cedar Pointu v Ohiu. Navdušenje med Preučevalci Biblije, ki so prišli v Cedar Point, se je stopnjevalo.

V uvodnem govoru je brat Rutherford povedal navzočim: »Popolnoma sem prepričan, da bo Gospod [...] blagoslovil to zborovanje in poskrbel za pričevanje, kot ga še ni bilo na zemlji.« Govorniki so vsi po vrsti spodbujali k oznanjevanju.

Nato je v petek, 8. septembra, kakih 8000 obiskovalcev napolnilo dvorano in željno pričakovalo govor brata Rutherforda. Upali so, da bo pojasnil pomen črk »ADV«, ki so bile natisnjene na vabilih. Ko so se usedli na svoje mesto, so nekateri gotovo opazili veliko platneno rolo, ki je bila obešena nad odrom. Arthur Claus, ki je na zborovanje pripotoval iz Tulse v Oklahomi, je našel sedež, s katerega je lahko dobro slišal. To je bila res prava ugodnost v tistih dneh, ko še ni bilo zvočnikov in mikrofonov.

Da se ne bi motilo programa, je predsedujoči objavil, da med govorom brata Rutherforda nihče od tistih, ki zamudi, ne bo mogel v dvorano. Brat Rutherford je v uvodu govora, ki se je začel ob 9.30, citiral Jezusove besede iz Mateja 4:17: »Približalo se je nebeško Kraljestvo.« Ko je pojasnjeval, kako bodo ljudje slišali za to Kraljestvo, je rekel: »Jezus je povedal, da bo med svojo navzočnostjo opravil žetev svojega ljudstva, v kateri bo k sebi zbral prave in zveste Božje služabnike.«

Brat Claus, ki je sedel v glavni dvorani, se je spominjal: »Z napetimi ušesi smo poslušali vsako besedo.« Ampak nenadoma mu je postalo slabo in je moral oditi iz dvorane. Nerad je odšel, saj je vedel, da ne bo več mogel nazaj.

Čez nekaj minut se je počutil bolje. Rekel je, da je slišal velik aplavz, ko je šel nazaj proti dvorani. To ga je podžgalo! Odločil se je, da hoče slišati še preostanek tega čudovitega govora, pa tudi če bo moral splezati na streho. Ker je bil takrat pri svojih 23 letih še mlad, je uspel splezati na streho. Strešna okna so bila odprta, in ko se jim je približal, je opazil, da »se od tam odlično sliši«.

Toda Arthur ni bil sam na strehi, tam je bilo tudi nekaj njegovih prijateljev. Eden od njih je bil Frank Johnson, ki je stekel k njemu in ga vprašal: »Ali imaš pri sebi kakšen oster žepni nož?«

»Ja, imam ga,« je rekel Arthur.

»Pa ti si odgovor na naše molitve,« je odvrnil Frank. »Ali vidiš to veliko rolo? To je transparent, ki je privezan na te žeblje. Dobro poslušaj Sodnikaa. Ko bo rekel ‚Oznanjujte, oznanjujte‘, prereži te štiri vrvi.«

Arthur je z nožem v roki z drugimi čakal na signal. Kmalu je brat Rutherford prišel do vrhunca svojega govora. Na krilih čustev in gorečnosti je verjetno skoraj vpil: »Bodite zveste in prave priče za Gospoda. Bojujte se, dokler ne bo odstranjena vsakršna sled Babilona. Razglasite sporočilo podolgem in počez. Svet mora vedeti, da Jehova je Bog in da Jezus Kristus je Kralj kraljev in Gospod gospodov. To je dan vseh dni. Glejte, Kralj vlada! Vi ste njegovi glasniki. Zato oznanjujte, oznanjujte, oznanjujte Kralja in njegovo Kraljestvo!«

Arthur je povedal, da so prerezali vrvi in transparent se je lepo razvil. V skladu s črkami »ADV« je na njem pisalo »Oznanjujte Kralja in Kraljestvo« (angleško »Advertise the King and Kingdom«).

POMEMBNO DELO

Zborovanje v Cedar Pointu je bratom in sestram pomagalo, da so se osredotočili na to, kako pomembno je oznanjevati Kraljestvo. Marsikdo je z veseljem sodeloval. Neki kolporter (zdaj se imenuje pionir) iz Oklahome je napisal: »Oznanjevali smo na rudarskem področju, kjer je bilo veliko revščine.« Rekel je, da se je pogosto zgodilo, da so se ljudem, ko so slišali za sporočilo iz revije Zlati vek, »ulile solze«. Povedal je, »da je bil res velik blagoslov tolažiti te ljudi«.

Ti Preučevalci Biblije so se zavedali, da se je treba takoj odzvati na Jezusove besede iz Luka 10:2: »Žetev je res velika, delavcev pa malo.« Ob koncu leta so bili bolj kot kdaj prej odločeni, da bodo oznanjevali Kraljestvo daleč naokoli.