Nikoli ne počivamo
1. Kako vemo, da oznanjevalci iz prvega stoletja glede oznanjevanja niso nikoli počivali?
1 Goreči oznanjevalci iz prvega stoletja so »z nezmanjšano vnemo« oznanjali dobro novico povsod, kjer so bili ljudje. (Apd. 5:42) Zato si ne moremo predstavljati, da med oznanjevanjem po hišah, ne bi pričevali tudi ljudem, ki bi jih srečali na poti. Prav gotovo tudi ne bi izpustili priložnosti za neformalno pričevanje, potem ko bi po končanem oznanjevanju nakupovali na tržnici. Tako kot Jezus tudi oni glede oznanjevanja niso nikoli počivali. (Mar. 6:31–34)
2. Kaj vse zajema to, da živimo v skladu z imenom, ki ga nosimo?
2 Vedno pripravljeni: Ime Jehovove priče ne opisuje le tega, kaj počnemo, ampak tudi sporoča, kdo smo. (Iza. 43:10–12) Tako smo vedno pripravljeni, da zagovarjamo svoje upanje, tudi takrat, kadar ne oznanjujemo po hišah. (1. Pet. 3:15) Ali lahko vnaprej predvidiš okoliščine, ki bi ti omogočile neformalno pričevati, in se nato domisliš, kaj bi lahko ob teh priložnostih povedal? Ali imaš pri sebi publikacije, ki bi jih lahko ponudil ljudem, ki pokažejo zanimanje? (Preg. 21:5) Ali oznanjuješ samo po hišah ali pa z dobro novico seznanjaš ljudi tudi na drugih krajih, če ti okoliščine to dopuščajo?
3. Kako pomembno je oznanjevanje na javnih krajih?
3 Oznanjevanje na javnih krajih: Oznanjevanje po hišah je še vedno naša glavna dejavnost, s katero najučinkoviteje seznanjamo ljudi s kraljestvenim sporočilom. Vendar pa oznanjujemo tudi na ulici, na parkiriščih, v parkih, na poslovnem področju in podobno. Ali so te druge oblike oznanjevanja manj pomembne oziroma stvar izbire? Apostol Pavel je dejal, da je oznanjeval »javno« in po hišah. (Apd. 20:20) To kaže, da je oznanjevanje na javnih krajih prav tako pomembno. Oznanjevalci v prvem stoletju so se osredotočali na ljudi, in ne na hiše. Izkoristili so vsako priložnost, da so druge seznanjali z resnico – na javnih krajih, neformalno in po hišah. Tudi mi bodimo odločeni izkoristiti vsako priložnost in tako temeljito opraviti svojo službo. (2. Tim. 4:5)