Tolažimo žalujoče
1. Zakaj žalujoči potrebujejo tolažbo?
1 Kadar človeku smrt vzame koga od ljubljenih, je to boleča izkušnja, še posebej če nima upanja na vstajenje pod vlado Božjega kraljestva. (1. Tes. 4:13) Mnogi se pogosto sprašujejo: »Zakaj ljudje umirajo? Kaj se z umrlimi zgodi? Ali bom dragega umrlega še kdaj videl?« V nadaljevanju je nekaj predlogov, kako lahko na oznanjevanju tolažimo tiste, ki žalujejo za sorodnikom ali prijateljem. (Iza. 61:2)
2. Ali naj bi vedno, kadar nam stanovalec pove, da žaluje, skušali na dolgo in široko pričevati?
2 Ko oznanjujemo od vrat do vrat: Stanovalec nam morda pove, da mu je pred kratkim umrl družinski član. Ali je vidno pretresen? Ali je hiša polna žalujočih sorodnikov? Če da, potem bi bilo najboljše, da ne pričujemo na dolgo in široko. (Prop. 3:1, 7) Morda mu lahko izrečemo sožalje, mu damo primeren traktat, revijo ali brošuro in se poslovimo. Ob primernejšem času se lahko vrnemo, da bi ga z Biblijo še nadalje tolažili.
3. Katere svetopisemske stavke lahko preberemo žalujočemu stanovalcu, če nam okoliščine to dovoljujejo?
3 Pri drugih morda presodimo, da jim lahko na prvem obisku povemo več. To sicer ni čas, da bi spodbijali njihove napačne poglede, vseeno pa jim morda lahko iz Biblije preberemo obljubo o vstajenju. (Jan. 5:28, 29) Lahko jim pokažemo, kaj pravi o stanju mrtvih. (Prop. 9:5, 10) V tolažbo jim utegne biti tudi katero od biblijskih poročil o vstajenju. (Jan. 11:39–44) Morda bi lahko z njimi razpravljali tudi o besedah, ki jih je izrekel zvesti Job in iz katerih veje zaupanje v Jehova. (Job 14:14, 15) Na koncu obiska jim lahko ponudimo brošuro Kaj se zgodi z nami, ko umremo?, Ko vam nekdo, ki ga imate radi, umre . . . ali katero drugo primerno brošuro oziroma traktat. Ali pa jim ponudimo knjigo Biblija uči in njihovo pozornost usmerimo na informacije v 6. poglavju. Zatem se dogovorimo, da se bomo o tej temi več pogovarjali na naslednjem obisku.
4. Kdaj še lahko tolažimo žalujoče?
4 Ob drugih priložnostih: Ali bodo v kraljestveno dvorano, če bo v njej pogrebni govor, prišli tudi ljudje, ki niso Jehovove priče? Če da, se jim lahko priskrbi literaturo, ki jih bo tolažila. V nekaterih pogrebnih zavodih zelo cenijo, če lahko imajo pri roki primerno literaturo za žalujoče družine. Včasih je osmrtnica, ki jo preberemo v časopisu, priložnost, da napišemo kratko tolažilno pismo žalujočim družinskim članom. Neki vdovec je skupaj s svojo hčerjo zatem, ko sta prejela takšno pismo in nekaj traktatov, odšel na dom oznanjevalke in jo vprašal: »Ali ste mi vi poslali to pismo? Želel bi več izvedeti o Bibliji!« Ta moški in njegova hči sta sprejela biblijski pouk in pričela obiskovati občinske shode.
5. Zakaj bi morali biti pozorni na priložnosti, ko bi lahko tolažili žalujoče?
5 V Propovedniku 7:2 piše: »Bolje je iti v hišo žalosti nego v hišo pojedine.« Žalujoči je običajno bolj pripravljen prisluhniti sporočilu iz Božje Besede kot pa tisti, ki ga zanima samo veseljačenje. Vsi bi morali izkoristiti primerne priložnosti, ko bi lahko tolažili tiste, ki žalujejo za kom od ljubljenih.