Za druge se osebno zanimajmo, tako da imamo z njimi dober vidni stik
1 Ko ljudem pričujemo na javnih krajih in po hišah, z njimi pogosto najprej vzpostavimo vidni stik in šele zatem začnemo govoriti. V tem kratkem času lahko iz njihovega izraza na obrazu razberemo, kaj čutijo ob tem, ko nas vidijo, in celo to, kako so razpoloženi. Podobno lahko tudi oni iz našega izraza na obrazu razberejo marsikaj o nas. Neka ženska je o obisku Pričevalke povedala naslednje: »Kar sem si zapomnila z njenega nasmejanega obraza, je bil mir, ki ga je izžarevala. To me je pritegnilo.« Zaradi tega je ta ženska prisluhnila dobri novici.
2 Stik z očmi nam tudi zelo pomaga, da lahko začnemo ljudem pričevati na ulici ali pa na drugih javnih mestih. Neki brat tistim, ki mu prihajajo naproti, gleda v obraz. Ko ujame njihov pogled, se jim nasmehne in nato predstavi revijo. Zaradi takšnega pristopa se s številnimi ljudmi prijetno pogovarja in odda veliko literature.
3 Ugotovimo, kaj drugi čutijo: Če bomo sogovornika gledali v oči, bomo lažje ugotovili, kaj čuti. Na primer, če nas kdo ne razume najbolje oziroma se ne strinja s čim, kar smo povedali, lahko to običajno opazimo na njegovem obrazu. Če je zelo zaposlen oziroma postaja nepotrpežljiv, bomo na njegovem obrazu to lahko opazili. Skladno s tem lahko našo predstavitev spremenimo ali pa skrajšamo. Če upoštevamo občutke drugih, lahko pokažemo, da se zanje osebno zanimamo.
4 Iskreno in s prepričanostjo: V številnih kulturah je to, da človeka gledamo v oči, znak iskrenosti. Bodi pozoren na to, kako se je Jezus odzval, ko so ga njegovi učenci vprašali: »Kdo pa sploh more biti rešen?« V Bibliji piše: »Jezus jih je pogledal v oči in jim rekel: ‚Pri ljudeh je to nemogoče, pri Bogu pa je mogoče vse.‘« (Mat. 19:25, 26) Nedvomno je prepričanost, ki se je Jezusu zrcalila v očeh, njegovim besedam dala dodatno težo. Podobno bo tudi nam dober stik z očmi pomagal, da bomo ljudem o kraljestvenem sporočilu govorili iskreno in s prepričanostjo. (2. Kor. 2:17; 1. Tes. 1:5)