Kako ohraniti gorečnost
1 Gorečnost, s katero je Apolo oznanjeval, nas morda spomni na današnje sokristjane, ki so še posebej goreči v oznanjevalskem delu. (Apd. 18:24–28) Vendar za vse nas velja opomin: »Pri svojem delu ne bodite leni. Prekipevajte od duha.« (Rim. 12:11) Kaj nam lahko pomaga postati in ostati goreči za krščansko službo?
2 Podžgana s spoznanjem: Potem ko se je Jezus prikazal dvema od svojih učencev in »jima razlagal stvari, ki so se nanašale nanj v vseh Pismih«, sta pripomnila: »Ali nama ni srce gorelo, ko nama je med potjo govoril?« (Luk. 24:27, 32) Ali ni res, da podobno tudi naše srce gori od navdušenja, ko bolje razumemo Božjo Besedo? Da, vero podžiga spoznanje. V Rimljanom 10:17 piše: »Vera [. . .] izhaja iz tega, kar človek sliši.« Ko je naše srce polno zaupanja v Jehovove obljube, enostavno ne moremo nehati govoriti o rečeh, ki smo jih spoznali! (Ps. 145:7; Apd. 4:20)
3 Ne moremo se zanašati na to, da nam bo zgolj spoznanje, ki smo si ga pridobili s preteklim preučevanjem, pomagalo ohraniti ljubezen do Boga še naprej močno in ostati goreči za njegovo službo. Nenehno moramo večati svoje razumevanje resnice in poglabljati ljubezen do Jehova. Sicer utegne naše služenje njemu sčasoma postati mehanično. (Raz. 2:4) Božja Beseda nas spodbuja, naj ‚še naprej [. . .] rastemo v točnem spoznanju o Bogu‘. (Kol. 1:9, 10)
4 Naše navade preučevanja: Dobro je, da preiščemo, kakšne so naše navade preučevanja. Denimo, morda podčrtamo odgovore v preučevalnem članku Stražnega stolpa in pravilno komentiramo. Toda ali poiščemo omenjene svetopisemske stavke in razmislimo o tem, kako se prebrano nanaša na naše življenje? Ali se pri tedenskem branju Biblije potrudimo, da gradivo, če nam okoliščine dovoljujejo, dodatno raziščemo in poglobljeno premišljujemo o tem, kar smo se naučili iz prebranega? (Ps. 77:11, 12; Preg. 2:1–5) Kako koristno je premišljevati o Božji Besedi in se ji povsem posvetiti! (1. Tim. 4:15, 16) Takšno temeljito preučevanje nas bo okrepilo in nam dalo zagon, da bomo ‚goreči za dobra dela‘. (Titu 2:14)