Učinkovito pričujmo na javnih krajih
1. Kako današnji kristjani po vzorcu kristjanov iz prvega stoletja pričujejo na javnih krajih in s kakšnim uspehom?
1 Današnji kristjani si prizadevajo, tako kakor Jezusovi zgodnji učenci, o dobri novici spregovoriti z ljudmi povsod, kjer koli jih lahko srečajo. (Apd. 16:13; 17:17; 20:20, 21) Ker tako prizadevno pričujejo na javnih krajih, najdejo ljudi, ki jih ta novica zanima in s katerimi na oznanjevanju po hišah drugače morda ne bi nikoli prišli v stik.
2. Zakaj moramo biti med pričevanjem na javnih krajih sprevidevni in kako lahko prispevamo k organiziranosti?
2 Med pričevanjem na javnih krajih moramo biti sprevidevni. Ponavadi je najboljše, da smo čim manj opazni. Če bi bilo na primer na istem kraju ali poslovnem področju preveč oznanjevalcev hkrati, bi se nekateri ljudje morda počutili ogrožene. S tem bi našemu delu zmanjševali dostojanstvo, lahko pa bi se tudi zgodilo, da bi bili manj učinkoviti. Kaj lahko storimo, da do tega ne bi prišlo? V nekaterih občinah, ki imajo veliko javnih krajev, primernih za oznanjevanje, so ugotovili, da je te koristno razdeliti na posamezna področja. (1. Kor. 14:40) K organiziranosti pa lahko prispevamo tudi tako, da oznanjujemo samo na področju domače občine, razen če je občinski službeni odbor izrecno poskrbel za to, da se priskoči na pomoč drugi občini. (Glej Našo kraljestveno strežbo, november 1998, str. 6, odst. 18–19.)
3. Kateri pristop se je pri nekaterih oznanjevalcih, kadar pričujejo na javnih krajih, izkazal za učinkovitega?
3 Pristopanje k ljudem: Jezus se je z žensko ob vodnjaku začel pogovarjati tako, da je nakratko nekaj pripomnil in, ko je ta pokazala zanimanje, z njo začel obširnejši pogovor. (Jan. 4:7–26) Takšen pristop je ob določenih priložnostih tudi danes učinkovit. Nekateri oznanjevalci ustvarijo primerno razpoloženje za pričevanje na javnem kraju tako, da nekaj časa posvetijo temu, da ljudi pozdravijo ter pokažejo osebno zanimanje zanje, šele nato pa jim predstavijo kraljestveno sporočilo. Na začetku omenijo kaj takšnega, kar ljudi v njihovem kraju zanima. To pogosto vodi v pogovor. Ko sogovornik izrazi svojo zaskrbljenost, mu skrbno prisluhnejo. Kmalu zatem mu lahko povedo, kakšno tolažbo daje Božja Beseda. (Rim. 15:4)
4. Kako lahko negujemo zanimanje, ki ga opazimo?
4 Negovanje zanimanja: Vsakič, ko imamo s kom prijeten pogovor, moramo poskrbeti za to, da bomo njegovo zanimanje negovali. Kako lahko to storimo? Ob koncu pogovora lahko odpreš svojo beležnico in rečeš: »V pogovoru z vami sem užival. Ali je kakšna možnost, da bi ga še kdaj nadaljevala?« Ali pa: »Rad bi, da bi prebrali članek, za katerega sem prepričan, da vas bo zanimal. Ali vam ga lahko prinesem domov oziroma na delovno mesto?« Nekateri oznanjevalci pa preprosto vprašajo: »Na katero telefonsko številko vas lahko pokličem?« Sogovornik se na to pogosto pozitivno odzove.
5. Kateri cilj bi si morali postaviti, ko pričujemo na javnih krajih?
5 Mnogi, s katerimi smo prvič prišli v stik na javnih krajih, so privolili v biblijski pouk. Takšne pouke lahko vodimo na njihovem domu, delovnem mestu ali pa na primernem javnem kraju oziroma po telefonu. Postavimo si za cilj, da bomo pri tem, ko učinkovito pričujemo na javnih krajih, vzpostavljali biblijske pouke.