Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • km 8/02 str. 3–4
  • Krščanska zvestovdanost, kadar je izobčen sorodnik

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Krščanska zvestovdanost, kadar je izobčen sorodnik
  • Naša kraljestvena strežba 2002
  • Podobno gradivo
  • Kakšen naj bo naš odnos do izobčenega
    Ostanite v Božji ljubezni
  • Vprašanja bralcev
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2013
  • Vprašanja bralcev
    Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1983
  • Karanje, ki lahko prinese sad miru
    Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1988
Preberite več
Naša kraljestvena strežba 2002
km 8/02 str. 3–4

Krščanska zvestovdanost, kadar je izobčen sorodnik

1. Kakšne okoliščine lahko preizkusijo kristjanovo zvestovdanost?

1 Vez med družinskimi člani je lahko zelo močna. To preizkusi vero kristjana, kadar je njegov zakonec, otrok, roditelj ali kateri drug bližnji sorodnik izobčen oziroma se razdruži iz krščanske občine. (Mat. 10:37) Kako bi morali zvestovdani kristjani ravnati s takšnim sorodnikom? Ali je kaj drugače, če ta živi v vašem domu? Najprej preglejmo, kaj o tej temi govori Biblija, namreč o načelih, ki veljajo enako za izobčene kot za tiste, ki so se razdružili.

2. Kako naj bi, kot piše v Bibliji, kristjani ravnali s tistimi, ki so izobčeni?

2 Kako ravnati z izobčenimi: Božja Beseda kristjanom zapoveduje, naj se ne družijo oziroma prijateljujejo s človekom, ki je bil izobčen: »Ne družite se s takim [z nikomer, NW], ki se ima za brata, pa je nečistnik ali lakomnik ali malikovalec ali obrekljivec ali pijanec ali ropar. S takim niti ne jejte skupaj! [. . .] ‚Izločite hudobneža iz svoje srede!‘« (1. Kor. 5:11, 13, EI, poudarili mi.) Na to se navezujejo tudi Jezusove besede, zapisane v Matevžu 18:17: »[Izobčeni] naj ti bo kakor pogan in cestninar.« (Mat. 18:17) Jezusovi poslušalci so dobro vedeli, da takratni Judje niso imeli nikakršnih stikov z Nejudi in da so se pobiralcev davkov izogibali kot izobčencev. Jezus je torej svoje sledilce učil, naj se z izobčenimi ne družijo. (Glej Stražni stolp, 1. januar 1982, strani 15–17.)

3., 4. Kakšno druženje z izobčenimi in razdruženimi je prepovedano?

3 To pomeni, da se zvestovdani kristjani duhovno ne družijo z nikomer, ki je izobčen. Toda k temu spada še več. Božja Beseda pravi, naj ‚s takim niti ne jemo‘. (1. Kor. 5:11, EI, poudarili mi.) Zato se ogibamo tudi družabnih stikov z izobčenim. To pomeni, da se z njim ne bomo družili na pikniku, zabavi, igri z žogo, nakupovanju ali obisku gledališča oziroma ne bomo skupaj z njim obedovali niti doma niti v restavraciji.

4 Kako pa je s pogovarjanjem z izobčenim? Čeprav Biblija ne omenja vseh mogočih okoliščin, nam besede iz 2. Janezovega 10 pomagajo razumeti, kako Jehova gleda na to: »Če kdo prihaja k vam in ne prinaša tega nauka, ne sprejemajte ga v hišo in ne pozdravljajte ga.« V zvezi s tem v Stražnem stolpu, 1. januar 1982, na 21. strani piše: »Pozdrav [je lahko] prvi korak h pogovoru in morda celo k prijateljstvu. Bi smeli želeti storiti ta prvi korak pri izključenem?«

5. Kaj človek izgubi, ko je izobčen?

5 Zares, to je ravno tisto, o čemer piše na 26. strani istega Stražnega stolpa: »Resnica je, da kristjan, ki popusti grehu in je zato izključen, veliko izgubi: svoj priznani položaj pred Bogom, ljubečo družbo [. . .] sobratov, tudi družbo svojih krščanskih sorodnikov.«

6. Ali se mora kristjan popolnoma nehati družiti z izobčenim sorodnikom, ki živi v istem domu? Pojasni.

6 V istem domu: Ali to pomeni, da bi se morali kristjani, ki živijo skupaj z izobčenim družinskim članom, ogibati pogovarjanja, obedovanja in druženja z njim pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti? V Stražnem stolpu, 15. april 1991, v podčrtni opombi na 22. strani piše: »Če je v krščanskem domu nekdo izmed sorodnikov izključen, bo še vedno sodeloval pri normalnih vsakdanjih hišnih opravilih in dejavnostih.« Torej se bodo družinski člani odločili o tem, koliko bodo z izobčenim članom skupaj pri obedih oziroma koliko bodo z njim sodelovali pri drugih hišnih opravilih. Hkrati pa bratom in sestram, s katerimi se družijo, ne bodo želeli dajati vtisa, da je vse enako, kot je bilo pred izobčenjem.

7. Kako se duhovno tovarištvo v družini spremeni, ko je izobčen družinski član?

7 Vendar pa v Stražnem stolpu, 1. januar 1982, na straneh 23 in 24, glede izobčenega ali razdruženega človeka piše: »Popolnoma so prekinjene prejšnje duhovne vezi. To velja tudi za zvezo s sorodniki, vključuje seveda tudi najbližje družinske člane. [. . .] To bo spremenilo duhovno tovarištvo, ki je morda prej obstajalo v družini. Na primer: če je izključen mož, njegovi ženi in otrokom ne bo prijetno, če bi vodil družinski študij, bral Biblijo in zanje molil. Če on želi, da se na primer pred jedjo moli, ima to v svoji hiši pravico storiti. Toda ostali lahko po tihem molijo k Bogu. (Preg. 28:9; Ps. 119:145, 146) Kaj pa tedaj, če izključena oseba želi biti zraven, ko družina doma bere Biblijo ali ima biblijski študij? Drugi ji to lahko dovolijo – v kolikor jih ne bo poskušala poučevati ali širiti svoje versko mišljenje.«

8. Kakšno odgovornost imata krščanska starša do mladoletnega izobčenega otroka, ki živi doma?

8 Če je izobčen mladoletnik, ki živi doma, so krščanski starši še vedno odgovorni za njegovo vzgojo. V Stražnem stolpu, 1. april 1989, na 32. strani, piše: »Enako kot bodo za svojega otroka skrbeli v pogledu prehrane, obleke in strehe nad glavo, ga morajo tudi poučevati v skladu z Božjo besedo. (Pregovori 6:20–22; 29:17) Ljubeči starši se tako lahko z njim dogovorijo, da bodo z njim doma preučevali Biblijo, čeprav je izključen. Morda mu bo koristilo, če se bo z njim posebej preučevalo in se bo tako poboljšal. Morda pa se bodo starši odločili, da lahko sodeluje pri družinskem biblijskem študiju.« (Glej tudi Stražni stolp, 1. oktober 2001, strani 16–17.)

9. Koliko naj bi kristjan imel stikov z izobčenim sorodnikom, ki ne živi doma?

9 Sorodniki, ki ne živijo v istem domu: »Situacija pa je drugačna, če je izključen ali se je sam izključil sorodnik, ki ne živi s teboj v isti družini ali domu,« piše na 11. strani v Stražnem stolpu, 1. september 1988. »Morda bo možno, da s tem sorodnikom sploh ne bomo imeli nobenih stikov. Celo nujne družinske zadeve, ki zahtevajo pomenek ali sestanek, lahko kar najbolj omejimo,« v skladu z Božjo zapovedjo, naj ‚se ne družimo s takim [z nikomer, NW]‘, ki je kriv neskesanega grešenja. (1. Kor. 5:11, EI, poudarili mi.) Zvestovdani kristjani bi si morali prizadevati ogibati se nepotrebnega druženja s takšnim sorodnikom; z njim bodo karseda omejili celo poslovne stike. (Glej tudi Stražni stolp, 1. januar 1982, strani 24–25.)

10., 11. Kaj bo kristjan pretehtal, preden bo dovolil izobčenemu sorodniku, da se vrne živet domov?

10 V Stražnem stolpu smo opozorjeni na še eno mogočo okoliščino: »Kaj storiti, če je izključen bližnji sorodnik, na primer sin ali eden od staršev, ki ne živi doma, pa se želi vrniti domov? Družina bo, odvisno od situacije, pač odločila, kaj bo storila. Zgodi pa se lahko, da izključeni roditelj zboli ali ni več sposoben finančno ali telesno skrbeti zase. Otroci-kristjani so po Bibliji in moralno obvezni, da mu pomagajo. (1. Tim. 5:8) [. . .] Odločitev bo odvisna od različnih okoliščin: od potreb roditelja, njegovega stališča in od obzirnosti družinskega poglavarja do duhovne blaginje njegove družine.« (Stražni stolp, 1. januar 1982, stran 24)

11 Kar se tiče otroka, isti članek nadaljuje: »Včasih morajo krščanski starši za nekaj časa svojega izključenega otroka sprejeti nazaj v svojo družino, ker je morda telesno ali zaradi pretresov zbolel. Starši lahko v vsakem primeru pretehtajo okoliščine. Ali je izključeni sin živel in se vzdrževal sam, sedaj pa mu to morda ni več mogoče? Ali se želi vrniti predvsem zato, da bi lažje živel? Kaj je z njegovo moralo in kakšno gledišče zastopa? Ali bo v dom prinesel ‚kvas‘? (Gal. 5:9)«

12. Katere so med drugim koristi izobčitvene priprave?

12 Kako nam koristi, če smo zvestovdani Jehovu: To, da podpiramo svetopisemsko pripravo izobčenja neskesanih prestopnikov in se jih izogibamo, nam koristi. Tako občina ostaja čista in smo razpoznavni kot ljudje, ki zastopajo visoka biblijska moralna merila. (1. Pet. 1:14–16) Obvarovani smo kvarnih vplivov. (Gal. 5:7–9) Pa tudi prestopnik ima priložnost, da mu prejeto discipliniranje kar najbolj koristi, saj mu to lahko pomaga obroditi »miru poln sad pravičnosti«. (Heb. 12:11)

13. Kakšno spremembo je naredila neka družina in kakšen je bil rezultat?

13 Neki brat in njegova telesna sestra sta potem, ko sta na okrajnem zboru slišala govor, uvidela, da bosta morala spremeniti odnos do svoje matere, ki ni živela z njima in je bila izobčena že šest let. Takoj po zboru je brat poklical mamo in ji zatem, ko ji je zagotovil, da jo imata s sestro še vedno rada, pojasnil, da ne moreta več govoriti z njo, razen če bi se morali sestati zaradi kakšnih pomembnih družinskih zadev. Nedolgo zatem je mati začela obiskovati shode in bila navsezadnje ponovno sprejeta. Prav tako je začel preučevati njen neverni mož in se sčasoma krstil.

14. Zakaj naj bi izobčitveno pripravo zvestovdano podpirali?

14 Z zvestovdanim podpiranjem izobčitvene priprave, ki je opisana v Svetem pismu, dokazujemo svojo ljubezen do Jehova in odgovarjamo tistemu, ki Mu kaj očita. (Preg. 27:11) Zato smo lahko prepričani, da nas bo Jehova blagoslovil. Kralj David je glede Jehova napisal: »Od njegovih zakonov ne bom odstopil. Z zvestovdanim boš ravnal zvestovdano.« (2. Sam. 22:23, 26, NW)

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli