Vprašanje

◼ Kdo lahko ima molitev na občinskih shodih?

Molitev pred občino je bistven del našega čaščenja. Zastopati druge pred Jehovom je dragocena prednost in velika odgovornost. Starešine morajo glede na njeno pomembnost biti razsodni, ko se odločajo o tem, kateri bratje ustrezajo pogojem, da bi na shodih lahko imeli molitev. Krščeni bratje, ki zastopajo občino, bi morali biti zreli krščanski strežniki, ki so poznani po dobrem zgledu in jih občina spoštuje. Njihove spoštljive molitve bi morale odkrivati, da so z Bogom Jehovom v dobrem odnosu. V članku »Moliti pred drugimi s ponižnim srcem«, v angleškem Stražnem stolpu, 15. maj 1986, so navedena pomembna načela, ki so še posebej koristna za tiste, ki javno molijo v imenu občine.

Starešine ne bodo dovolili moliti bratu, če je ta znan po vprašljivem oziroma lahkomiselnem ravnanju. Prav tako ne bodo izbrali brata, ki teži k nezadovoljnosti oziroma k temu, da v javnih molitvah omenja osebna nesoglasja. (1. Tim. 2:⁠8) Četudi je brat, ki je še najstnik, že krščen, bodo starešine morali ugotoviti, ali je že duhovno toliko napredoval, da lahko moli v imenu občine. (Dejanja 16: 1, 2)

Občasno morda na shodih za terensko službo ne bo usposobljenega brata, da bi v molitvi zastopal skupino, zato bo morala imeti molitev krščena sestra. Ob takšni priložnosti si mora pokriti glavo s primernim pokrivalom. Če je skoraj gotovo, da na določenih shodih za terensko službo ne bo sposobnega brata, bi morali starešine določiti sposobno sestro, da bo vodila shod.

Brat, ki je predsedujoči na javnem shodu, ima običajno tudi začetno molitev. Toda na drugih občinskih shodih, kjer je na voljo več sposobnih bratov, ima lahko uvodno ali sklepno molitev kak drug brat in ne tisti, ki prične shod oziroma ima zadnjo točko. Vseeno pa je treba brata, ki se ga bo prosilo za molitev na občinskem shodu, o tem vnaprej obvestiti, da bo lahko razmislil, o čem bo molil. Tako bo lahko imel jasno, iskreno molitev, ki bo ustrezala posameznemu shodu.

Ni treba, da so takšne molitve dolge. Kadar ima brat javno molitev, se ga bo navadno bolje razumelo, če bo stal in govoril dovolj glasno ter razločno. Tako bodo lahko vsi zbrani slišali molitev in na koncu iz srca rekli »Amen!«. (1. let. 16:36; 1. Kor. 14:16)