Vzdigujte zvestovdane roke v molitvi

»Hočem, naj možje v vsakem kraju molijo in vzdigujejo čiste [zvestovdane, NW] roke brez jeze in prepirljivosti.« (1. TIMOTEJU 2:⁠8, Ekumenska izdaja)

1., 2. a) Kako se Prvi list Timoteju 2:8 nanaša na molitve Jehovovega ljudstva? b) O čem bomo v nadaljevanju razpravljali?

JEHOVA od svojih služabnikov pričakuje, da bodo zvestovdani njemu in drug drugemu. Apostol Pavel je zvestovdanost povezal z molitvijo, ko je napisal: »Hočem, naj možje v vsakem kraju molijo in vzdigujejo čiste [zvestovdane, NW] roke brez jeze in prepirljivosti.« (1. Timoteju 2:8, EI) Pavel je tu očitno govoril o javni molitvi »v vsakem kraju«, kjer se kristjani shajajo. In kdo naj bi na krščanskih shodih v molitvi zastopal Božje ljudstvo? Samo sveti, pravični, spoštovani možje, ki so skrbno opravljali vse odgovornosti, ki jim jih je po Svetem pismu zaupal Bog. (Propovednik 12:13, 14) Morali so biti duhovno in moralno čisti ter popolnoma vdani Bogu Jehovu.

² Še zlasti pa bi morali ,[zvestovdane] roke vzdigovati v molitvi‘ občinski starešine. Njihove iskrene molitve po Jezusu Kristusu kažejo, da so zvestovdani Bogu, in jih odvračajo od prepirljivosti in izbruhov jeze. Pravzaprav ne bi smel biti noben moški, ki ima prednost v javni molitvi zastopati krščansko občino, jezljiv, sovražno razpoložen in nezvestovdan Jehovu in njegovi organizaciji. (Jakob 1:19, 20) Katere smernice pa še vsebuje Biblija za tiste, ki imajo prednost druge zastopati v javni molitvi? In katera svetopisemska načela naj bi upoštevali v svojih zasebnih in družinskih molitvah?

Pred molitvijo razmislite

3., 4. a) Zakaj je pred javno molitvijo koristno razmisliti, kaj bomo v njej povedali? b) Kaj Sveto pismo pokaže glede dolžine molitev?

³ Pred javno molitvijo bomo verjetno imeli še nekaj časa za premislek. Tako bomo lahko v molitvi spregovorili o primernih pomembnih zadevah, ne da bi bila molitev dolga in razvlečena. Seveda lahko tudi zasebne molitve povemo na glas. In te so lahko poljubno dolge. Jezus je molil celo noč, preden je izbral dvanajstere apostole. Toda ko je vzpostavil slovesnost v spomin na svojo smrt, sta bili njegovi molitvi za kruh in vino očitno kratki. (Marko 14:22–24; Lukež 6:12–16) Vemo pa, da so bile tudi Jezusove kratke molitve Bogu povsem sprejemljive.

⁴ Recimo, da imamo prednost zastopati družino v molitvi pred kakim obrokom. Takšna molitev je lahko nekoliko krajša, še vedno pa bi se morali v njej zahvaliti za hrano. Če molimo javno pred krščanskim shodom ali po njem, nam ni treba imeti dolge molitve, v kateri bi zajeli mnogo točk. Jezus je grajal pisarje, ki so ,opravljali na videz dolge molitve‘. (Lukež 20:46, 47) Pobožna oseba ne bo hotela tega nikoli početi. Včasih pa bo morda nekoliko daljša molitev povsem primerna. Starešina, denimo, ki je izbran za sklepno molitev na zboru, bi moral o molitvi prej razmisliti. Morda bo želel v njej omeniti več točk. Zopet pa takšna molitev ne sme biti pretirano dolga.

Bogu se bližajmo spoštljivo

5. a) Česa bi se morali zavedati, kadar molimo javno? b) Zakaj naj bi molili dostojanstveno in spoštljivo?

⁵ Kadar molimo javno, bi se morali zavedati, da ne govorimo ljudem. Smo grešniki, ki prosimo Suverenega gospoda Jehova. (Psalm 8:3–5, 9; 73:28) Zato bi morali z besedami in načinom izražanja pokazati spoštljiv strah pred tem, da mu ne bi ugajali. (Pregovori 1:7) Psalmist David je zapel: »Jaz pa vnidem, obdan z obilostjo milosti tvoje, v hišo tvojo, priklonim se proti hramu svetosti tvoje v svetem strahu tvojem.« (Psalm 5:7) Če imamo takšno stališče, kako se bomo potem izražali, kadar bomo imeli javno molitev na shodu Jehovovih prič? S kakim človeškim kraljem bi gotovo govorili spoštljivo in dostojanstveno. Mar naj ne bi potem bile naše molitve še toliko bolj dostojanstvene in spoštljive, saj molimo k Jehovu, ,Kralju vekov‘? (Razodetje 15:3, Jere, Pečjak, Snoj) Torej se bomo v molitvah ogibali stavkov, kot so »Dobro jutro, Jehova«, »Prisrčno te pozdravljamo« ali »Lepo se imej«. Sveto pismo kaže, da Božji edinorojeni Sin, Jezus Kristus, svojega nebeškega Očeta ni nikoli tako naslavljal.

6. Na kaj bi morali misliti, kadar se ,bližamo prestolu nezaslužene dobrotljivosti‘?

⁶ Pavel je rekel: »Bližajmo se [. . .] s prostodušnostjo v besedi prestolu nezaslužene dobrotljivosti.« (Hebrejcem 4:16, NW) Jehovu se lahko kljub našemu grešnemu stanju bližamo s »prostodušnostjo v besedi«, ker verujemo v odkupno žrtev Jezusa Kristusa. (Dejanja 10:42, 43; 20:20, 21) Vendar pa takšna ,prostodušnost v besedi‘ ne pomeni, da bomo z Bogom klepetali, niti mu ne bi smeli govoriti nespoštljivih reči. Naše javne molitve bodo Jehovu ugajale le, če jih bomo izrekali z ustreznim spoštovanjem in dostojanstvom. Poleg tega ne bi bilo prav, da bi te molitve izkoristili za obvestila, svetovanje posameznikom ali grajanje občinstva.

Molite ponižno

7. Kako je bilo v Salomonovi molitvi ob posvetitvi Jehovovega templja čutiti ponižnost?

⁷ Kadar molimo, najsibo javno ali zasebno, imejmo v mislih pomembno svetopisemsko načelo, namreč to, da bi se morala v naših molitvah čutiti ponižnost. (2. letopisov 7:13, 14) V javni molitvi kralja Salomona ob posvetitvi Jehovovega templja v Jeruzalemu je bilo čutiti takšno ponižnost. Salomon je pravkar končal gradnjo ene najveličastnejših zgradb, kar so jih kdaj zgradili na zemlji. Kljub temu pa je ponižno molil: »Mar Bog res more prebivati na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!« (1. kraljev 8:⁠27, SSP)

8. Kako vse lahko v javni molitvi pokažemo ponižnost?

⁸ Kakor Salomon bi morali biti tudi mi ponižni, kadar druge zastopamo v javni molitvi. Ponižnost lahko pokažemo s tonom našega glasu, še vedno pa naša molitev ne bi smela zveneti svetohlinsko. Ponižne molitve niso ne pretirano zanosne ne pretirano čustvene. Pozornosti namreč ne usmerjajo na človeka, ki moli, temveč na Tistega, komur so namenjene. (Matevž 6:5) Ponižnost se kaže tudi v tem, kar rečemo. Če molimo ponižno, ne bomo govorili tako, kakor da od Boga zahtevamo, da naredi kaj po naše. Ne, Jehova bomo prosili, naj ravna v skladu s svojo sveto voljo. Psalmist je pokazal primerno stališče, ko je prosil: »Prosimo, GOSPOD, reši zdaj, prosimo, GOSPOD, dobro srečo daj zdaj!« (Psalm 118:25; Lukež 18:9–14)

Molite iz srca

9. Kakšen odličen nasvet, zapisan v Matevževem evangeliju 6:7, je dal Jezus in kako bi ga lahko praktično uporabili?

⁹ Naše javne ali zasebne molitve bodo ugajale Jehovu, če bodo prišle iz srca. Zato ne bomo zgolj ponavljali vedno istih molitev, ne da bi ob tem razmišljali, kaj govorimo. Jezus je v svojem govoru na gori svetoval: »Kadar pa molite, ne govorite mnogo kakor pogani, kajti oni [zmotno] mislijo, da bodo uslišani zaradi obilih besed svojih.« Povedano drugače: »Ne blebetajte; ne ponavljajte praznih besed.« (Matevž 6:7; podčrtna opomba v NW)

10. Zakaj bi bilo prav o kaki stvari moliti večkrat?

¹⁰ Seveda bomo morali kdaj moliti o kaki stvari večkrat zapored. To ni narobe, saj je Jezus spodbudil: »Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo se vam bo.« (Matevž 7:7) Mogoče potrebujete novo kraljestveno dvorano, ker Jehova blagoslavlja oznanjevanje na vašem področju. (Izaija 60:22) Prav bi bilo, da bi to v molitvah, zasebnih ali javnih na shodih Jehovovega ljudstva, vedno znova omenjali. To ne bi pomenilo, da ,ponavljamo prazne besede‘.

Ne pozabite na hvaležnost in hvalo

11. Kako se List Filipljanom 4:6, 7 navezuje na zasebno in javno molitev?

¹¹ Mnogi v molitvah samo prosijo, nas pa bi morala ljubezen do Boga Jehova navesti, da bi se mu v zasebnih in javnih molitvah tudi zahvaljevali in ga hvalili. »Nič ne skrbite,« je pisal Pavel, »temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem. In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:6, 7) Da, poleg prošenj bi se morali Jehovu zahvaljevati za duhovne in gmotne blagoslove. (Pregovori 10:22) Psalmist je zapel: »Hvalne daritve prinašaj Bogu in Najvišjemu opravljaj obljube svoje.« (Psalm 50:14) David pa je v molitvi zapel naslednje ganljive besede: »Hvalil bom ime Božje s pesmijo in poveličeval ga z zahvaljevanjem.« (Psalm 69:30) Mar naj ne bi tega delali tudi mi v javni in zasebni molitvi?

12. Kako se besede iz Psalma 100:4, 5 izpolnjujejo danes ter za kaj vse se lahko zahvalimo Bogu in ga hvalimo?

¹² Psalmist je o Bogu zapel: »Vstopite v vrata njegova s hvalno daritvijo, s poveličevanjem v veže njegove: zahvaljujte se mu, slavite ime njegovo! Ker dober je GOSPOD, vekomaj traja milost njegova in od roda do roda zvestoba njegova.« (Psalm 100:4, 5) Danes se v veže Jehovovega svetišča stekajo ljudje vseh narodnosti in za to lahko hvalimo Jehova ter se mu zahvaljujemo. Ali Bogu poveste, da ste mu hvaležni za vašo kraljestveno dvorano, in svoje cenjenje tudi dokazujete, tako da se v njej redno shajate s tistimi, ki ga ljubijo? Ali na shodih iz vsega srca povzdignete glas v pesmih hvale in hvaležnosti našemu ljubečemu nebeškemu Očetu?

Nikoli naj vas ne bo sram moliti

13. Kateri svetopisemski zgled kaže, da bi morali Jehova prositi tudi, kadar se zaradi krivde čutimo nevredne?

¹³ Boga bi morali v molitvi iskreno prositi tudi, kadar se zaradi krivde čutimo nevredne. Ko so Judje grešili, ker so si za žene jemali tujke, je Ezra padel na kolena, razprostrl svoje zvestovdane roke proti Bogu in ponižno molil: »O Bog moj, sramujem se in bojim se povzdigniti obličje k tebi, moj Bog; zakaj krivice naše so nam zrasle nad glavo in krivda naša je dospela do neba! Od očetov naših časa smo v veliki krivdi do tega dne [. . .]. Po vsem tem pa, kar je prišlo nad nas za huda dela naša in za našo krivdo veliko (ker si ti, Bog naš, nas kaznoval manj, nego zaslužijo krivice naše, in si nam dal toliko rešencev tukaj), bomo li zopet prelamljali zapovedi tvoje in svaštvo sklepali z ljudstvi, ki počenjajo te gnusobe? Bi se li ne srdil nad nami, dokler nas ne bo konec, da ne ostane nikogar in se nihče ne reši? O GOSPOD, Bog Izraelov, ti si pravičen; kajti preostali smo kot rešenci, kakor se danes vidi. Glej, pred teboj smo v krivdi svoji, kajti nihče ne more stati pred teboj zaradi tega.«​ (Ezra 9:1–15; 5. Mojzesova 7:3, 4)

14. Kaj je treba, da bi nam Bog odpustil, kot je to bilo prikazano v Ezrovih dneh?

¹⁴ Bog nam bo odpustil, če se mu bomo spovedali ter se ob tem tudi kesali in rodili »sadove, vredne izpokorjenja«. (Lukež 3:8; Job 42:1–6; Izaija 66:2) V Ezrovih dneh se posamezniki niso samo kesali, ampak so se tudi trudili popraviti napako, tako da so odslovili tuje žene. (Ezra 10:44, NW; primerjaj 2. Korinčanom 7:8–13.) Če bi radi, da nam Bog odpusti kak resen prestopek, se mu v ponižni molitvi spovejmo in rodimo sadove, vredne izpokorjenja. Skesan duh in želja, da bi popravili napako, nas bosta navedla tudi na to, da bomo poiskali duhovno pomoč pri krščanskih starešinah. (Jakob 5:13–15)

Naj vas tolaži molitev

15. Kako Anina izkušnja kaže, da nas lahko molitev potolaži?

¹⁵ Kadar naše srce iz tega ali onega razloga trpi, nas lahko tolaži molitev. (Psalm 51:17; Pregovori 15:13) Zvestovdano Ano je potolažila. Živela je v času, ko so bile velike družine v Izraelu nekaj običajnega, toda ona je bila še vedno brez otrok. Njen mož, Elkana, je imel sinove in hčere s svojo drugo ženo, Penino, ki je zasmehovala Ano, ker je bila neplodna. Ana je iskreno molila in obljubila, da bo sina, če ga bo seveda dobila, ,posvetila GOSPODU za vse žive dni njegove‘. Molitev in besede velikega duhovnika Elija so jo potolažile, tako da ,ni bila več žalostna‘.​ Rodila je sina, ki mu je dala ime Samuel, in ga kasneje izročila v službo v Jehovovem svetišču. (1. Samuelova 1:9–28) Polna hvaležnosti Bogu za to, da je bil tako dober do nje, se mu je v molitvi zahvalila in ga poveličala kot Boga, ki mu ni enakega. (1. Samuelova 2:1–10) Kakor Ano lahko tudi nas tolaži molitev, saj smo prepričani, da Bog odgovarja na vse prošnje, ki se ujemajo z njegovo voljo. In ko mu enkrat razkrijemo svoje srce, ,ne bodimo več žalostni‘, kajti on nas bo razbremenil oziroma nam bo dal moč, da bomo breme lahko nosili. (Psalm 55:⁠22)

16. Zakaj naj bi molili, kadar nas je strah oziroma smo zaskrbljeni, kot je to ponazorjeno v Jakobovem primeru?

¹⁶ Kadar nas je zaradi kakih razmer strah in čutimo srčne bolečine oziroma smo zaskrbljeni, se ne pozabimo obrniti k Bogu v molitvi, da bi se potolažili. (Psalm 55:1–4) Jakoba je bilo strah soočenja s svojim odtujenim bratom, Ezavom. Kljub temu pa je molil: »O Bog očeta mojega Abrahama in Bog očeta mojega Izaka, GOSPOD, ki si mi velel: Vrni se v deželo svojo in k sorodovini svoji, in obsujem te z dobrim. Nevreden sem vseh milosti in vse zvestobe, ki si jo izkazal hlapcu svojemu; kajti samo s palico svojo sem prekoračil ta Jordan, sedaj pa sem gospodar dveh krdel. Otmi me, prosim, iz brata mojega roke, iz Ezava roke, zakaj bojim se ga, da ne pride in me pobije, matere z otroki. Saj si rekel: Obsujem te z dobrotami in seme tvoje naredim kakor morski pesek, ki ga od množine ni mogoče sešteti.« (1. Mojzesova 32:9–12) Ezav Jakoba in njegovega spremstva ni napadel. Tako je Jehova ob tej priložnosti Jakoba res ,obsul z dobrotami‘.

17. Kako nas lahko molitev, skladno s Psalmom 119:52, tolaži, ko smo hudo preskušani?

¹⁷ Med našimi prošnjami nas lahko potolaži to, da se spomnimo besed iz Božje Besede. V najdaljšem psalmu, čudoviti molitvi z glasbeno spremljavo, je morda ravno princ Ezekija pel: »Spominjal sem se sodb tvojih od nekdaj [o Jehova, NW] in se tolažil.« (Psalm 119:52) V ponižni molitvi med kako hudo preskušnjo se lahko spomnimo biblijskega načela ali zakona, ki nam lahko pomaga hoditi po poti, katere rezultat bo tolažilno zagotovilo, da ugajamo našemu nebeškemu Očetu.

Zvestovdani so stanovitni v molitvi

18. Zakaj lahko rečemo, da bo ,vsak zvestovdani molil k Bogu‘?

¹⁸ Vsi, ki so zvestovdani Bogu Jehovu, so »v molitvi stanovitni«. (Rimljanom 12:12) David je v 32. psalmu, ki ga je verjetno napisal po grešenju z Batsebo, opisoval svoje trpljenje, ker ni prosil za odpuščanje, pa tudi olajšanje, ki mu ga je prineslo kesanje in spoved Bogu. Potem pa je zapel: »Zaradi tega [ker je Jehovovo odpuščanje na voljo tistim, ki se res kesajo] naj k tebi moli vsak, ki je zvest [zvestovdan, NW], v ustreznem času.« (Psalm 32:⁠6, SSP)

19. Zakaj naj bi vzdigovali zvestovdane roke v molitvi?

¹⁹ Če cenimo naš odnos z Bogom Jehovom, ga bomo v molitvi prosili za njegovo usmiljenje na temelju Jezusove odkupne žrtve. V veri se lahko s prostodušnostjo v besedi bližamo prestolu nezaslužene dobrotljivosti, da bi dobili usmiljenje in pravočasno pomoč. (Hebrejcem 4:16, NW) In koliko razlogov imamo za molitev! Zato ,neprestano molimo‘, pogosto z besedami iskrene hvale in hvaležnosti Bogu. (1. Tesaloničanom 5:17) Dan in noč vzdigujmo zvestovdane roke v molitvi.

Kako bi odgovorili?

◻ Kako koristi, če pred javno molitvijo razmislimo o tem, kaj bomo v njej povedali?

◻ Zakaj naj bi molili spoštljivo in dostojanstveno?

◻ Kakšnega duha naj bi kazali med molitvijo?

◻ Zakaj naj bi se med molitvijo spomnili hvaležnosti in hvale?

◻ Kako Biblija pokaže, da nas lahko molitev tolaži?

[Slika na strani 17]

V javni molitvi kralja Salomona ob posvetitvi Jehovovega templja je bilo čutiti ponižnost

[Slika na strani 18]

Kakor Ano lahko tudi vas tolaži molitev