Skrb za gospodarjevo premoženje

¹ V biblijskih časih so oskrbnikom zelo zaupali. Abraham je svojemu oskrbniku dal nalogo, naj najde ženo njegovemu sinu Izaku. (1. Mojz. 24:1–4) Oskrbnikova naloga je v bistvu bila, da zagotovi nadaljevanje Abrahamove rodovine. Zares velika odgovornost! Ni čudno, da je apostol Pavel rekel: »Od oskrbnikov [se zahteva], da se vsak izkaže zvestega.« (1. Kor. 4:2)

Krščansko oskrbništvo

² Tudi nekateri vidiki krščanske strežbe so v Bibliji opisani kot oskrbniška dela. Apostol Pavel je denimo Efežanom govoril o »oskrbništvu milosti Božje, ki mi je dana za vas«. (Efež. 3:2; Kol. 1:25) Na svojo nalogo, namreč, da naj dobro novico ponese narodom, je gledal kot na oskrbniško, takšno, ki naj bi jo zvesto opravil. (Dej. 9:15; 22:21) Tudi apostol Peter je svojim maziljenim bratom napisal: »Gostoljubni bodite med seboj brez godrnjanja. Kakor je vsakteri prejel dar, služite si ž njim med seboj kot dobri oskrbniki mnogotere milosti Božje.« (1. Pet. 4:9, 10; Heb. 13:16) Vse gmotne stvari, ki so jih ti kristjani v prvem stoletju imeli, so bile odsev Jehovove milosti, nezaslužene dobrotljivosti. Vse to je bilo torej v njihovi oskrbi, zato je bilo prav, da so s tem krščansko ravnali.

³ Jehovove priče danes imajo glede tega podobno mnenje. Ker so se posvetili Bogu Jehovu, gledajo na vse, kar imajo, denimo življenje, telesno moč in gmotno imetje, kot na sadove »mnogotere milosti Božje«. Kot dobri oskrbniki se čutijo odgovorne Bogu Jehovu za to, kako vse te darove uporabljajo. Poleg tega so dobili še spoznanje o dobri novici in tudi to je zaklad, ki ga želijo uporabiti kar najbolje: za to, da poveličajo Jehovovo ime in pomagajo drugim do spoznanja resnice. (Mat. 28:19, 20; 1. Tim. 2:3, 4; 2. Tim. 1:13, 14)

⁴ Kako pa Jehovove priče opravljajo svoje oskrbniške odgovornosti? Iz letnega poročila je razvidno, da so samo lani po vsem svetu za oznanjevanje ‚evangelija o kraljestvu‘ porabili več kot milijardo ur in vodili več kot 4,500.000 biblijskih poukov na domu s tistimi, ki se zanimajo. (Mat. 24:14) Da so zares zvesti Jehovovi oskrbniki, dokazujejo tudi s svojimi velikodušnimi prispevki za svetovno delo in vzdrževanje kraljestvenih dvoran v domačem kraju, s svojo gostoljubnostjo do potujočih nadzornikov in drugih ter s svojo izjemno dobroto do tistih v stiski, denimo žrtev vojaških spopadov. Kot skupina pravi kristjani dobro skrbijo za Gospodarjevo premoženje.

»Zvesti in preudarni oskrbnik«

⁵ Oskrbniki niso le posamezniki, ampak tudi organizacije. Jezus je za ‚zvestega in preudarnega oskrbnika‘ imenoval maziljeno krščansko občino na zemlji. (Luk. 12:42, SSP ) In naloga tega ‚zvestega oskrbnika‘ je, da pripravlja »hrano« ter vodi v mednarodnem oznanjevanju dobre novice. (Raz. 12:17) S tem povezana od Boga dobljena odgovornost razreda zvestega oskrbnika, katerega predstavlja Vodstveni organ, je tudi to, da prav ravna s svojimi gmotnimi in duhovnimi ,talenti‘. (Mat. 25:15) Po zgledu, zvestega oskrbnika se tudi posamezne podružnice po svojih najboljših močeh trudijo, da vse denarne prispevke porabijo odgovorno, in to za širjenje dela v prid Kraljestva. Darovalci dajejo te prispevke v zaupanju, da bo »zvesti in preudarni oskrbnik« poskrbel, da se bodo porabili za tisto, za kar so bili namenjeni, ter da se jih bo obračalo modro, gospodarno in smotrno.

⁶ Da so ti prispevki res modro naloženi, kaže širjenje tiskarske dejavnosti Jehovovih prič v 20. stoletju. Razdeljevanje biblij in biblijske literature – revij, knjig, brošur, traktatov in Kraljestvenih vesti – ima bistveno vlogo pri širjenju ‚evangelija‘ v teh »zadnjih dneh«. (Mar. 13:10; 2. Tim. 3:1) Glavno sredstvo pri serviranju ‚hrane ob pravem času‘ ‚domačinom Božjim‘ in njihovim tovarišem, ‚veliki množici‘ ‚drugih ovc‘, pa je revija Stražni stolp. (Mat. 24:45; Efež. 2:19; Raz. 7:9; Jan. 10:⁠16)

⁷ Na začetku so Jehovove priče vso literaturo dajali tiskat poklicnim tiskarnam. V dvajsetih letih tega stoletja pa so ti Jehovovi služabniki ugotovili, da bo zanje boljše in duhovno koristnejše, če bodo tiskali sami. Tako so nekaj malega začeli tiskati že leta 1920, postopoma pa je v Brooklynu v New Yorku zrasla zelo velika tiskarna. Že leta 1967 so tiskarniški objekti obsegali štiri mestne bloke stanovanjskih hiš. Tiskati so začeli tudi v drugih državah, le da so v večini njih morali delo ustaviti zaradi druge svetovne vojne.

⁸ Vendar naj so v Združenih državah tiskarske zmogljivosti še toliko povečevali, niso zadostovale za ves svet. Zato so v povojnih letih začeli tiskati ali pa s tiskanjem nadaljevali tudi v mnogih drugih državah, denimo v Angliji, Danski, Grčiji, Južnoafriški republiki, Kanadi, Švici in Zahodni Nemčiji. Na začetku sedemdesetih let so se jim pridružile še Avstralija, Brazilija, Filipini, Finska, Gana, Japonska in Nigerija. V nekaterih od njih so izdelovali tudi vezane knjige. Poleg tega so se v tem času tiskanja učili gileadski misijonarji, tako da so jih lahko poslali v nekatere od teh dežel pomagat domačim bratom pri tiskanju.

⁹ V osemdesetih letih tega stoletja so revije tiskali že v 51, dotlej največ, državah.a Izkazalo se je, da je bilo vse to zelo dobra naložba Gospodarjevega premoženja! Kako močan dokaz, da se delo za Kraljestvo širi! In kako mogočno pričevanje o velikodušnosti milijonov Jehovovih prič, ki so ‚počastili GOSPODA z blagom svojim‘! (Preg. 3:9) Izkazali so se za dobre oskrbnike tega, s čimer jih je Jehova na različne načine blagoslavljal.

Preusmeritev

¹⁰ V sedemdesetih letih in na začetku osemdesetih je tiskarska tehnika močno napredovala in tudi Jehovove priče so privzeli novejše tiskarske metode. Dotlej so tiskali po starem, s stroji za knjigotisk. Te so postopoma zamenjali s sodobnejšimi ofsetnimi stroji. Z njimi lahko sedaj izdelujejo čudovite publikacije z barvnimi ilustracijami, in ne več le z dvobarvnimi (črna in še ena druga) kot prej na starih strojih. Nadalje je računalniška tehnika popolnoma spremenila predtiskarske operacije (tiskarska pripravljalna dela). Jehovove priče so razvili večjezični elektronski fotostavni sistem (MEPS), računalniški sistem, ki sedaj omogoča tiskanje v več kot 370 različnih jezikih. V prodaji ga ni programa, ki bi se po številu jezikov, v katerih deluje, lahko meril z MEPS-om.

¹¹ Z MEPS-ovo računalniško tehniko in drugimi inovacijami, kot je elektronska pošta, je bila mogoča še ena izboljšava pri pripravi hrane ob pravem času. Ko je bila še v rabi starejša tehnika, so v neangleških revijah članki izhajali po več mesecev ali celo leto kasneje kot v angleških. Zdaj Stražni stolp sočasno izhaja v 115 različnih jezikih, Prebudite se! pa v 62. To pomeni, da po svetu več kot 95 odstotkov navzočih na tedenskem preučevanju Stražnega stolpa, ki ga organizirajo Jehovove priče, sočasno obravnava isto gradivo. Zares izreden blagoslov! Naložba v vso to novo tehniko je bila prav gotovo dober izkoristek Gospodarjevega premoženja!

Drugačne organizacijske potrebe

¹² S temi novimi sistemi pa so se po svetu spremenile tudi organizacijske tiskarske potrebe Jehovovih prič. Rotacijski ofsetni stroji so veliko hitrejši od starih za knjigotisk, so pa tudi veliko dražji. Podobno je z računalniškimi sistemi, ki omogočajo s tem povezano delo, denimo pisanje, prevajanje, risanje in grafično oblikovanje. Nudijo sicer veliko več možnosti kot stari, a so tudi veliko dražji. Tako se je kmalu pokazalo, da ni več gospodarno tiskati revij v 51 državah. Zato je ‚zvesti oskrbnik‘ v devetdesetih letih okoliščine ponovno pretehtal. In kaj je sklenil?

¹³ Pokazalo se je, da bi ,blago‘, ki ga prispevajo Jehovove priče in drugi, bolje izkoristili, če bi tiskarne nekako združili. Tako so število tiskarskih podružnic postopoma zmanjševali. V Nemčiji so začeli tiskati revije in drugo literaturo za mnogo držav Vzhodne in Zahodne Evrope, tudi za nekatere, ki so prej to delale same. Italija pa zdaj z revijami in drugo literaturo oskrbuje nekatere dele Afrike in jugovzhodne Evrope, tudi Grčijo in Albanijo. V Afriki pa tiskajo revije le še v Nigeriji in Južnoafriški republiki. Do podobnega združevanja je prišlo tudi drugod po svetu.

Dejavniki, ki jih je bilo treba pretehtati

¹⁴ Do letošnjega julija bodo nehali tiskati revije v več evropskih državah, denimo v Avstriji, Danski, Franciji, Grčiji, Nizozemski in Švici. V Evropi bodo odslej tiskali le v Britaniji, Finski, Italiji, Nemčiji, Španiji in Švedski. Tako ne bo več nepotrebnih izdatkov, prispevke pa bodo lahko bolje porabili za svetovno delo. Po čem pa so se odločili, v katerih državah bodo obdržali tiskarne, kje pa jih bodo ukinili? ‚Zvesti oskrbnik‘ je skladno s svojo nalogo modrega gospodarjenja z Gospodarjevim premoženjem skrbno ocenil, katere tiskarne je še praktično obdržati.

¹⁵ Tiskarne so v nekaterih državah ukinili, v drugih pa razširili, predvsem zaradi praktičnosti. Če v eni državi tiskajo literaturo za več drugih, je to pripravnejše, hkrati pa s tem bolje izkoristijo drago opremo. Tako zdaj tiskajo tam, kjer so izdatki nižji, kjer so na voljo surovine in kjer so transportne povezave ugodne. Gospodarjevo premoženje je tako res pravilno uporabljeno. Seveda pa ukinitev tiskarne v kaki državi ne pomeni, da bo tam ukinjeno tudi oznanjevanje. Še vedno bo na voljo več ko dovolj tiskanega gradiva in stotisoče Jehovovih prič bo tam svojim bližnjim še naprej lahko goreče oznanjalo »dobro novico o miru«. (Efež. 2:17, NW) Takšna reorganizacija pa koristi še drugače.

¹⁶ Naj omenimo samo eno od koristi. Večino sodobnih tiskarskih strojev iz Danske, Grčije, Nizozemske in Švice so poslali na Filipine in v Nigerijo. Izkušeni operaterji iz teh evropskih držav so sprejeli povabilo in tja odšli tudi sami. Tam domače brate učijo, kako te stroje upravljati. Tako imajo zdaj tudi v teh državah visokokakovostne revije, kakršne so drugod imeli že prej.

¹⁷ Oglejmo pa si še drugo korist: stroške tiskanja revij imajo zdaj le v tistih nekaj državah, kjer so tiskarne ostale. Kjer pa so tiskarne ukinili, lahko zdaj sredstva porabljajo za kaj drugega, na primer za gradnjo kraljestvenih dvoran in pomoč bratom v stiski iz revnejših držav. S takšno skrbno porabo Gospodarjevega premoženja se lahko tudi v mednarodnem merilu bolje upoštevajo Pavlove besede Korinčanom: »Ne mislim namreč, da naj imajo drugi olajšavo, a vi stisko, temuč po načelu enakosti: vaša obilost v sedanjem času naj služi za njih pomanjkanje, [. . .] da bode enakost.« (2. Kor. 8:13, 14)

¹⁸ Zaradi takšnega združevanja so Jehovove priče po vsem svetu med seboj povezani kot še nikoli. V Danski Prič ne moti, da revij zdaj ne tiskajo več sami, ampak jih zanje tiskajo v Nemčiji. Svojim bratom v Nemčiji so za to hvaležni. Ali morda Jehovove priče v Nemčiji negodujejo nad tem, da se sedaj njihovi prispevki porabljajo za tiskanje biblijske literature za Dansko, ali Rusijo, Ukrajino in druge države? Seveda ne! Srečni so, ker se zavedajo, da se sedaj prispevki bratov iz teh dežel lahko uporabljajo za druge potrebne stvari.

Skrb za premoženje

¹⁹ V vsaki kraljestveni dvorani Jehovovih prič na svetu je prispevčna skrinjica z oznako »Prispevki za kraljestveno delo Skupnosti – Matevž 24:14«. V njej zbrani prostovoljni prispevki se lahko uporabijo povsod, kjer je treba. O tem, kako se bodo prispevki porabili, pa odloča ‚zvesti oskrbnik‘ in posamezne podružnice. Torej se lahko, kjer je to po zakonu dovoljeno, z denarjem, zbranim v eni državi, podpre dejavnost Jehovovih prič v drugi, oddaljeni tudi tisoče kilometrov. Prispevki so prav tako namenjeni za pomoč sočastilcem, ki jih prizadenejo denimo orkani, tornadi, potresi in državljanske vojne. Z njimi pa nekatere dežele tudi podpirajo misijonarje v več kot 200 deželah.

²⁰ V občinah Jehovovih prič o finančnih stvareh običajno spregovorijo le enkrat na mesec, in še to v samo nekaj minutah. V kraljestvenih dvoranah ali na zborih ne krožijo nikakršni prispevčni krožniki. Posameznikom ne pošiljajo nobenih prošenj za denar. Nikogar ne plačujejo, da bi zanje zbiral denar. V Stražnem stolpu izide navadno samo enkrat letno članek o tem, kako lahko tisti, ki to želijo, prispevajo Watch Tower Bible and Tract Society v podporo svetovnega dela. V Prebudite se! pa ni nobenih rednih objav o finančnem stanju Skupnosti. Kako je potem sploh mogoče opravljati takšno ogromno svetovno delo oznanjevanja dobre novice, gradnje potrebnih kraljestvenih dvoran, oskrbovanja posebnih polnočasnih služabnikov in pomoči kristjanom v stiski? Jehova je svoje ljudstvo čudovito blagoslovil z radodarnostjo. (2. Kor. 8:2) In ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki so kakor koli sodelovali pri ‚čaščenju GOSPODA z blagom svojim‘. Lahko ste prepričani, da bo ‚zvesti oskrbnik‘ še naprej pazil na Gospodarjevo premoženje. Molimo, da bi Jehova še dalje blagoslavljal vse priprave za širjenje svetovnega dela.

[Podčrtna opomba]