Zakaj delajo to
1 O Kristusu je bilo prerokovano, da ga bo ,gorečnost za Božjo hišo razjedala‘. (Ps. 69:9) Jezusa je gorečnost za pravo čaščenje Jehova navedla, da je dal strežbo na prvo mesto. (Luk. 4:43; Jan. 18:37) In ta ista gorečnost do pričevanja za resnico se danes kaže v strežbi Jehovovih prič. V preteklem službenem letu jih je v kateri od oblik pionirske službe po celem svetu vsak mesec sodelovalo povprečno 645.509. Glede na posvetitev bi moral vsak od nas v molitvi razmisliti, ali si lahko okoliščine uredi tako, da bi lahko služil kot pomožni ali redni pionir. (Ps. 110:3; Prop. 12:1; Rim. 12:1)
2 Mnogim ljudem v tej sebično pridobitniški stvarnosti je težko razumeti, zakaj se kdo toliko trudi v strežbi, ki ne prinaša nobenega denarnega dobička in nobene slave. Zakaj potem pionirji to delajo? Oni vedo, da opravljajo življenje rešujoče delo. Motivira jih močna ljubezen do Jehova in soljudi, zato čutijo veliko osebno obvezo, da pomagajo reševati življenja. (Rim. 1:14–16; 1. Tim. 2:4; 4:16) Zakonski par, oba sta pionirja, sta dobro povzela bistvo, ko sta rekla: »Zakaj pionirava? Ali bi se pred Jehovom sploh lahko kdaj opravičila, če ne bi?«
3 Neka druga sestra pa je o odločitvi, da začne pionirati, napisala: »Z možem sva naredila načrt, kako živeti samo z eno plačo, kar je pomenilo, da se bomo odrekli vsemu, kar ni bistveno za življenje. Zato nas je Jehova bogato blagoslovil in nas ni nikoli prepustil revščini ali pomanjkanju. [. . .] Odkrila sem pravi razlog za življenje, namreč to, da pomagam potrebnim spoznati, da Jehova, pravi Bog, ni daleč od tistih, ki ga iščejo.« Ker se pionirji zavedajo nujnosti časa, so zadovoljni z bistvenim za življenje in si obenem iskreno prizadevajo, da bi si pridobili duhovne zaklade, ki bodo trajali večno. (1. Tim. 6:8, 18, 19)
4 Če vam osebne okoliščine to dopuščajo, zakaj se ne bi pridružili stotisočim bratom in sestram po vsem svetu, ki pionirajo? Tako boste lahko tudi vi okusili njihovo radost.