Kakšna je tvoja navada
1 Krščanski sestanki so važen del čaščenja Jehove. Zato je še kako primeren Pavlov nasvet, naj ne opuščamo naših sestankov, »kakor je nekaterim navada«. (Hebr. 10:25)
2 Ali imaš tudi ti srečanja s tvojimi brati in sestrami na krščanskih sestankih za tako pomembna? Kaj razodeva tvoja tozadevna »navada«? Ali redno obiskuješ vse sestanke, tudi skupščinski študij knjige? Ali pa ugotavljaš, da je tvoja »navada« zamujanje sestankov? Kakšno mesto zavzemajo sestanki v tvojem življenju? Ali spodbujaš druge k rednemu obiskovanju sestankov? Ali si spodbudil obiskovalce spominske svečanosti, naj redno obiskujejo sestanke?
3 Ne glede na naše dnevne obveznosti ne bi smeli podcenjevati Pavlovega nasveta. Povsem razumljivo je, da kak kristjan tu in tam zamudi kak sestanek, morda zaradi bolezni ali okoliščin, na katere ne more vplivati, toda to ne sme postati navada. (Rim. 2:21) Zaradi svojih mnogih obveznosti - h katerim sodi cela vrsta teokratičnih dejavnosti - mora kristjan presoditi, katere stvari so važnejše. (Fil. 1:10) Sestanki, ki so nepogrešljivi za našo duhovno blaginjo, spadajo med kristjanove važnejše stvari.
MEDSEBOJNO SPODBUJANJE
4 Pavel je v svojem pismu pisal Rimljanom, da jih želi videti. Zakaj? Da bi z njimi delil duhovne darove in jih z njimi ‚utrdil‘. (Rim. 1:11) Pavel se ni zadovoljil zgolj s pismom, v katerem bi jim svoje misli posredoval v pisni obliki, temveč je čutil, da je skupnost, druženje pomembno, da, celo nujno, prispeva namreč k »izmenjavi spodbud«. (Rim. 1:12) Celo Pavel je kot krščanski apostol spoznal nujnost spodbujanja v krščanski skupnosti.
5 Podobno se moramo tudi mi na naših sestankih spodbujati k ljubezni in dobrim delom. Že prijazen nasmeh in prisrčen pozdrav bosta ugodno delovala na naše sokristjane. Izgradilni komentarji, dobro pripravljene točke, duhovni napredek drugih in že sama skupnost z brati in sestrami so lahko zelo spodbudni. Celo kadar smo ob koncu dneva že utrujeni, bomo ugotovili, da se po obisku sestanka bolje počutimo. Krščansko prijateljstvo in ljubezen, ki si ju kristjani izkazujejo med seboj, nas bosta spodbudila, ‚da bomo s potrpežljivostjo tekli v naloženem nam boju‘. (Hebr. 12:1) Le če bomo pozorno sledili Božji besedi, bomo pripravljeni stanovitno objavljati vzroke našega upanja. Z obiskovanjem sestankov smo zares deležni mnogih blagoslovov.
6 Danes je potrebno, da trdneje kot doslej, vztrajamo v naši veri in spodbujanju drugih k ljubezni in dobrim delom. Goreče si moramo prizadevati, da bomo obiskovali vse skupščinske sestanke. Ne želimo dovoliti, da bi nam opuščanje prešlo v navado. Prizadevati si moramo, da tudi druge - tudi obiskovalce spominske večerje - spodbujamo in jim pomagamo, da bodo redno obiskovali sestanke. Tako bomo pokazali svojo ljubezen do drugih in naše cenjenje krščanskih sestankov.