Kako lahko dosežemo srce ljudi, ki niso verni

1. Do katerih sprememb je v zadnjih desetletjih prišlo v nekaterih državah?

ŽE TISOČLETJA večina ljudi pripada neki religiji. Toda v zadnjih desetletjih je prišlo do velike spremembe. Vse več ljudi ni vernih. Pravzaprav v nekaterih državah večina ljudi pravi, da ne pripadajo nobeni religiji.b (Mat. 24:12)

2. Zakaj je vse manj ljudi vernih?

² Zakaj vse več ljudi zase pravi, da niso verni?c Nekateri so morda osredotočeni na užitke ali svoje skrbi. (Luk. 8:14) Drugi so postali ateisti. Spet drugi verjamejo v Boga, toda menijo, da je vera zastarela in nepomembna ter da ni v soglasju z znanostjo in logičnim razmišljanjem. Morda slišijo prijatelje, učitelje ali znane osebe govoriti o tem, da je življenje nastalo z evolucijo, vendar zelo redko slišijo dobre razloge za to, da bi verjeli v Boga. Nekaterim se gnusijo verski voditelji, ki si pohlepno prizadevajo za denar in oblast. Ponekod pa vlade z zakoni omejujejo verske dejavnosti.

3. Kaj je namen tega članka?

³ Jezus nam je zapovedal, naj pridobivamo »učence med ljudmi iz vseh narodov«. (Mat. 28:19) Kako lahko ljudem, ki niso verni, pomagamo, da vzljubijo Boga in postanejo Kristusovi učenci? Zavedati se moramo, da je odziv posameznika na naše sporočilo morda odvisen od tega, kje je posameznik odraščal. Ljudje iz Evrope se na primer ne odzovejo tako kot ljudje iz Azije. Zakaj? Ker v Evropi številni vsaj nekoliko poznajo Sveto pismo in zamisel, da je vse ustvaril Bog. Toda v Aziji večina ljudi ve zelo malo ali sploh nič o Svetem pismu in morda ne verjamejo v Stvarnika. Namen tega članka je, da dosežemo srce vseh, ki jih srečamo na oznanjevanju, ne glede na to, od kod prihajajo ali kaj verjamejo.

OHRANJAJMO POZITIVNO STALIŠČE

4. Kako lahko ohranimo pozitivno stališče?

⁴ Bodi pozitiven. Vsako leto nekateri ljudje, ki v preteklosti niso bili verni, postanejo Jehovove priče. Mnogi so že imeli visoka moralna merila in se jim je gnusila verska hinavščina. Drugi pa se morda niso zmenili za moralna merila in so imeli slabe navade, ki so jih morali opustiti. Lahko smo prepričani, da bomo z Jehovovo pomočjo našli tiste, ki so »prav naravnani za dosego večnega življenja«. (Apd. 13:48; 1. Tim. 2:3, 4)

5. Zaradi česa se ljudje pogosto dobro odzovejo na naše sporočilo?

⁵ Bodi prijazen in takten. Številni ljudje se na naše sporočilo odzovejo pozitivno. Vendar nanje pogosto ne naredi največjega vtisa to, kaj jim povemo, ampak kako jim to povemo. Cenijo, ko smo prijazni, taktni in se zanje iskreno zanimamo. Ne silimo jih, da morajo prisluhniti temu, kar govorimo. Raje skušamo razumeti njihov pogled na religijo. Določeni posamezniki se na primer ne želijo pogovarjati o religiji z neznanci. Nekateri menijo, da je nevljudno druge spraševati, kaj mislijo o Bogu. Spet druge je sram, da bi jih kdo videl brati Sveto pismo, še posebej s kom od Jehovovih prič. Toda ne glede na razloge skušajmo razumeti njihove občutke. (2. Tim. 2:24)

6. Kako je apostol Pavel pokazal, da se je pripravljen prilagoditi, in kako ga lahko posnemamo?

⁶ Kaj lahko naredimo, če posamezniku ni všeč, da uporabljamo besede, kot so »Sveto pismo«, »ustvaritev«, »Bog« ali »religija«? Posnemamo lahko apostola Pavla in prilagodimo svoj pristop. Ko se je Pavel pogovarjal z Judi, jim je dopovedoval iz Svetih spisov. Toda ko je na Areopagu govoril z grškimi filozofi, ni neposredno omenil Svetih spisov. (Apd. 17:2, 3, 22–31) Kako lahko posnemamo Pavlov zgled? Ko srečamo posameznika, ki ne priznava Svetega pisma, bo morda dobro, da ne beremo neposredno iz njega. Če opazimo, da je posamezniku neprijetno, ko ga drugi vidijo, da mu beremo iz Svetega pisma, mu lahko svetopisemski stavek pokažemo na manj očiten način, morda na naši elektronski napravi.

7. Kaj bomo morda morali narediti, da bi posnemali Pavlov zgled, opisan v 1. Korinčanom 9:20–23?

⁷ Bodi razumevajoč in poslušaj. Razumeti moramo, zakaj se ljudje, ki jih srečamo na oznanjevanju, odzovejo tako, kot se. (Preg. 20:5) Razmislimo še enkrat o Pavlovem zgledu. Pavel je odrasel med Judi. Prav gotovo je moral prilagoditi svoje oznanjevanje, ko je govoril Nejudom, ki so o Jehovu in Svetih spisih vedeli zelo malo ali pa sploh nič. Podobno je z nami. Da bi bolje razumeli, kako ljudje na našem področju razmišljajo, bomo morda morali kaj raziskati ali prositi za nasvet izkušene oznanjevalce v občini. (Beri 1. Korinčanom 9:20–23.)

8. Kako lahko med drugim začnemo pogovor o Svetem pismu?

⁸ Naš cilj je najti »vredne« posameznike. (Mat. 10:11) Da bi bili učinkoviti, moramo ljudi vprašati za njihovo mnenje in jih pozorno poslušati. Brat iz Anglije vpraša ljudi, kaj menijo glede tega, kako imeti srečen zakon, kako vzgajati otroke ali kako se spoprijeti s krivicami. Zatem ko prisluhne njihovim odgovorom, reče: »Kaj menite o nasvetu, ki je bil napisan pred približno 2000 leti?« Nato jim, ne da bi omenil »Sveto pismo«, pokaže skrbno izbran svetopisemski stavek na svojem telefonu.

KAKO LAHKO LJUDEM SEŽEMO DO SRCA

9. Kako lahko pomagamo ljudem, ki se običajno ne želijo pogovarjati o Bogu?

⁹ Ljudem, ki se običajno ne želijo pogovarjati o Bogu, lahko sežemo do srca tako, da z njimi razpravljamo o temah, ki jih zanimajo. Številni na primer občudujejo naravo. Zato bi morda lahko rekli nekaj takega: »Verjetno veste, da večina izumov nastane tako, da znanstveniki posnemajo tisto, kar že obstaja v naravi. Izdelovalci mikrofonov na primer preučujejo delovanje ušes, izdelovalci fotoaparatov pa delovanje oči. Kaj menite – od koga se pravzaprav učijo inženirji, ko preučujejo delovanje ušes in oči?« Zatem ko jim pozorno prisluhnemo, lahko dodamo: »Meni je zelo zanimivo to, kar je napisal starodavni pesnik: ‚On je ta, ki je vsadil uho – pa sam ne bi slišal? On je ta, ki je oblikoval oko – pa sam ne bi videl? Mar ta, ki vzgaja narode, ne more tudi opomniti, ta, ki ljudi uči spoznanja?‘ Nekateri znanstveniki so prišli do podobnega sklepa.« (Ps. 94:9, 10) Nato jim lahko pokažemo videoposnetek na jw.org^® v razdelku »Intervjuji in doživetja« v seriji videoposnetkov »Pogledi na nastanek življenja«. (Pojdi na PUBLIKACIJE > VIDEOPOSNETKI.) Lahko jim tudi damo brošuro Ali je bilo življenje ustvarjeno? ali pa brošuro Nastanek življenja – pet vprašanj, vrednih razmisleka.

10. Kako lahko začnemo pogovor s posameznikom, ki se ne želi pogovarjati o Bogu?

¹⁰ Večina ljudi hrepeni po boljši prihodnosti. Vendar se morda bojijo, da bo zemlja uničena oziroma da na njej ne bo več možno živeti. Potujoči nadzornik iz Norveške pravi, da se ljudje, ki se ne želijo pogovarjati o Bogu, pogosto radi pogovarjajo o svetovnih razmerah. Zatem ko jih pozdravi, reče: »Kaj menite, ali lahko upamo na boljšo prihodnost? Ali naj bi glede tega zaupali politikom, znanstvenikom ali komu drugemu?« Zatem ko jim pozorno prisluhne, prebere ali citira svetopisemski stavek, ki govori o lepši prihodnosti. Nekateri so presenečeni, da Sveto pismo obljublja, da zemlja ne bo nikoli uničena in da bodo dobri ljudje na njej živeli večno. (Ps. 37:29; Prid. 1:4)

11. Zakaj bi morali na oznanjevanju uporabljati različne pristope in kako lahko posnemamo Pavlov zgled, opisan v Rimljanom 1:14–16?

¹¹ Dobro je, da na oznanjevanju uporabljamo različne pristope. Zakaj? Ker se ljudje med seboj razlikujejo. To, kar nekoga zanima, morda drugega odvrne. Nekateri so se pripravljeni pogovarjati o Bogu ali Svetem pismu, drugi pa se bolje odzovejo na manj neposreden pristop. V obeh primerih bi morali izkoristiti priložnosti, da se pogovarjamo z vsakršnimi ljudmi. (Beri Rimljanom 1:14–16.) Seveda je dobro imeti v mislih, da je Jehova tisti, ki povzroči, da resnica raste v srcu posameznika, ki ljubi pravico. (1. Kor. 3:6, 7)

KAKO SE POGOVARJATI O RESNICI Z LJUDMI IZ AZIJE

12. Kako lahko pomagamo ljudem iz Azije, ki niso še nikoli razmišljali o tem, ali obstaja Stvarnik?

¹² Številni oznanjevalci po vsem svetu srečajo ljudi iz Azije. Mnogi od teh ljudi prihajajo iz dežel, kjer so oblasti omejile verske dejavnosti. V številnih azijskih državah mnogi niso nikoli razmišljali o tem, ali obstaja Stvarnik. Nekateri so radovedni in so pripravljeni sprejeti svetopisemski tečaj, tudi če jim ga ponudimo neposredno. Drugi pa se sprva obotavljajo pogovarjati o novih zamislih. Kako jim lahko pomagamo? Nekateri izkušeni oznanjevalci so ugotovili, da je dobro, če se z njimi najprej sproščeno pogovarjajo in se zanje osebno zanimajo. Če je primerno, nato povedo, kako je upoštevanje svetopisemskih načel izboljšalo njihovo življenje.

13. Kaj lahko ljudi pritegne k Svetemu pismu? (Glej sliko na naslovnici.)

¹³ Številne ljudi najprej pritegne praktična modrost, ki je zapisana v Svetem pismu. (Prid. 7:12) Neka sestra v New Yorku obiskuje ljudi, ki govorijo mandarinščino. Takole pravi: »Zanje se skušam osebno zanimati in jih poslušati. Če ugotovim, da so se priselili pred kratkim, jih vprašam: ‚Ali ste se že navadili na novo okolje? Ali ste uspeli najti zaposlitev? Ali ljudje z vami lepo ravnajo?‘« Včasih ji to pomaga, da lahko predstavi svetopisemsko resnico. Če je primerno, sestra doda: »Kaj mislite, da bi morali narediti, da bi se z drugimi dobro razumeli? Ali vam lahko pokažem pregovor iz Svetega pisma? Ta pregovor pravi: ‚Ko se začne prepir, je tako, kakor bi kdo izpuščal zajezeno vodo; zato se umakni, še preden prepir izbruhne.‘ Ali mislite, da bi nam ta nasvet lahko pomagal imeti dobre odnose z ljudmi?« (Preg. 17:14) S takšnimi pogovori lahko ugotovimo, kateri ljudje bi radi spoznali več.

14. Kako neki brat na Daljnem vzhodu pomaga ljudem, ki pravijo, da ne verjamejo v Boga?

¹⁴ Kaj pa lahko naredimo, če nam kdo reče, da ne verjame v Boga? Brat, ki ima veliko izkušenj z oznanjevanjem ljudem na Daljnem vzhodu, ki niso verni, pravi: »Če posameznik tu reče ‚Ne verjamem v Boga‘, to ponavadi pomeni, da ne časti bogov, ki jih časti večina na tistem področju. Zato se običajno strinjam, da so si večino bogov izmislili ljudje in da ti bogovi niso resnični. Pogosto preberem Jeremija 16:20: ‚Ali si lahko človek naredi bogove? To sploh niso bogovi!‘ Nato vprašam: ‚Kako lahko vemo, kateri bog je pravi in katerega so si izmislili ljudje?‘ Posamezniku pozorno prisluhnem in nato preberem Izaija 41:23: ‚Povejte, kaj se bo zgodilo kasneje, da bomo vedeli, da ste bogovi.‘ Zatem mu pokažem primer tega, kako je Jehova napovedal prihodnost.«

15. Kaj se lahko naučimo od nekega brata iz Vzhodne Azije?

¹⁵ Brat iz Vzhodne Azije pri opravljanju ponovnih obiskov uporabi naslednji pristop. Takole pove: »Pokažem jim primere svetopisemske modrosti, izpolnjenih svetopisemskih prerokb in zakonov, ki vladajo v vesolju. Nato jim pokažem, kako vse to nakazuje na obstoj modrega Stvarnika. Če posameznik sprejme možnost, da Bog obstaja, mu pokažem, kaj v Svetem pismu piše o Jehovu.«

16. Zakaj morajo učenci glede na Hebrejcem 11:6 verovati v Boga in Sveto pismo ter kako jim lahko pri tem pomagamo?

¹⁶ Ko vodimo svetopisemski tečaj z ljudmi, ki niso bili versko vzgojeni, jim moramo nenehno pomagati, da si okrepijo vero v obstoj Boga. (Beri Hebrejcem 11:6.) Poleg tega jim moramo pomagati, da razvijejo vero v Sveto pismo. Da bi to dosegli, bomo mogoče morali večkrat ponoviti določene točke. Morda bomo morali med vsakim preučevanjem razpravljati o kakšnem dokazu, da je Sveto pismo Božja Beseda. K temu lahko spada kratek pogovor o tem, kako so se izpolnile svetopisemske prerokbe, da je Sveto pismo znanstveno in zgodovinsko točno ali da je v njem zapisana praktična modrost.

17. Kako lahko naša ljubezen vpliva na ljudi?

¹⁷ Da bi ljudje postali Kristusovi učenci, jim moramo izkazovati ljubezen ne glede na to, ali so verni ali ne. (1. Kor. 13:1) Ko jih poučujemo, jim želimo pokazati, da nas ima Bog rad in želi, da ga imamo radi tudi mi. Vsako leto se krsti na tisoče posameznikov, ki se prej niso zanimali za vero. Krstijo se zato, ker vzljubijo Boga. Bodimo torej pozitivni in se ljubeče zanimajmo za vsakršne ljudi. Poslušajmo jih. Skušajmo jih razumeti. S svojim zgledom jih učimo, da postanejo Kristusovi učenci.