Bedellova Biblija – majhen korak do boljšega razumevanja Biblije

ANGLEŠKI duhovnik William Bedell se je leta 1627 odpravil na Irsko. Tam so ga razmere zelo presenetile. Irski, ki je bila pretežno katoliška dežela, je vladala protestantska Anglija. Protestantski reformatorji so po vsej Evropi že prevedli Biblijo oziroma Sveto pismo v krajevne jezike. Videti pa je bilo, da nihče ni imel namena prevesti Biblije v irščino.

Bedell je bil trdno prepričan, da Irci »ne bi smeli biti zapostavljeni samo zato, ker ne znajo angleško«. Odločil se je, da bo izdal Biblijo v irskem jeziku. Toda doživel je hudo nasprotovanje, še zlasti od protestantov. Zakaj?

NASPROTUJEJO RABI IRŠČINE

Bedell se je odločil, da se bo naučil irščine. Ko je postal rektor oziroma predstojnik kolidža Trinity v Dublinu, kasneje pa še škof Kilmora, je študente spodbujal k rabi irščine. Pravzaprav je angleška kraljica Elizabeta I. ustanovila kolidž Trinity zato, da bi se študentje izšolali za duhovnike, ki bi vernike učili o biblijskem sporočilu v njihovem maternem jeziku. Bedell se je trudil, da bi tako tudi bilo.

Velika večina prebivalcev v kilmorski škofiji je govorila irsko. Zato je Bedell vztrajal, da ima duhovnike, ki znajo irsko. Njegovo prigovarjanje je bilo v duhu besed apostola Pavla, zapisanih v 1. Korinčanom 14:19. Tam beremo »V občini [bi] raje izrekel pet razumljivih besed, da bi tudi druge poučil, kakor pa deset tisoč besed v drugem jeziku« oziroma jeziku, ki je kaj malo razumljiv.

Toda vplivni ljudje so se zelo trudili, da bi Bedella ustavili. Kot pravijo zgodovinarji, so nekateri trdili, da je raba irščine »nevarna za državo«, drugi pa so namigovali, da to »nasprotuje interesom vlade«. Nekateri so menili, da je za Anglijo dobro, če Irce pusti v nevednosti. Sprejeli so zakone, ki so od Ircev zahtevali, naj se odpovejo svojemu jeziku in navadam ter se učijo angleščine in upoštevajo angleške navade.

BEDELLOV BIBLIJSKI PROJEKT

Bedellu takšni diktatorski pogledi niso vzeli poguma. Na začetku tridesetih let 17. stoletja je začel v irščino prevajati nedavno izdani angleški prevod Biblije (prevod King James Version iz leta 1611). Želel je izdati Biblijo, ki bi bila razumljiva kar največ ljudem. Bil je prepričan, da revni ljudje v Bibliji ne bodo mogli najti poti do večnega življenja, vse dokler bo ta knjiga zanje zapečatena. (Janez 17:3)

Bedell pa ni bil prvi, ki je to uvidel. Kakih 30 let predtem je že škof William Daniel videl, kako težko ljudje spoznavajo, kaj Biblija uči, če je to, kot se je sam izrazil, »ovito v oblak neznanega jezika«. Daniel je v irščino prevedel Krščanske grške spise. Bedell se je sedaj lotil prevajanja Hebrejskih spisov. Prevod, ki je znan kot Bedellova Biblija, vsebuje tako Bedellovo delo kot tudi delo Williama Daniela. Bedellova Biblija – prva celotna Biblija v irščini – je bila pravzaprav edini irski prevod Biblije, ki so ga uporabljali naslednjih 300 let.

Bedell, ki je bil usposobljen hebraist, je najel naravna govorca irskega jezika, da bi mu pomagala pri prevajanju iz angleščine v irščino. Medtem ko sta prevajala, je sam, skupaj z enim ali dvema zaupanja vrednima pomočnikoma, skrbno preverjal in popravljal vsako vrstico. Pri tem so si pomagali z italijanskim prevodom švicarskega teologa Giovannija Diodatija, pa tudi z grško Septuaginto in dragocenim staroveškim rokopisom Hebrejskih spisov.

Skupina se je zgledovala po prevajalcih prevoda King James Version (mnoge od teh je Bedell tudi osebno poznal) in na številna mesta v svojem prevodu Biblije zapisala Božje osebno ime. Na primer, v 2. Mojzesovi 6:3 so Božje ime prevedli z »Iehovah«. Bedellov originalni rokopis hranijo v knjižnici Marsh’s Library v Dublinu na Irskem. (Glej okvir »Spomnili so se Bedella in ga priznali«.)

KONČNO OBJAVLJENA

Bedell je svoj projekt končal okoli leta 1640. Toda prevoda ni mogel takoj izdati. Zakaj ne? Eno je bilo to, da so mu še vedno vztrajno nasprotovali. Obrekovalci so očrnili Bedellovega glavnega prevajalca in s tem želeli vzbuditi dvome o njegovem delu. Še več, zlobno so ga dali aretirat in zapret. Kot da to ne bi bilo dovolj, se je Bedell znašel sredi krvavega in hudega upora proti Angliji, ki je izbruhnil leta 1641. Krajevni Irci so Bedella, čeprav je bil Anglež, nekaj časa ščitili, saj so videli, da se iskreno zanima zanje. Nazadnje pa so ga uporniški vojaki zaprli. Bil je v zelo slabih razmerah. Nedvomno je to pospešilo njegovo smrt. Umrl je leta 1642. Svojega dela ni nikoli videl objavljenega.

Bedellovo delo je bilo že skoraj povsem izgubljeno, ko so njegov dom izropali in uničili. Na srečo je Bedellovemu dobremu prijatelju uspelo, da je rešil njegovo celotno prevedeno gradivo. Čez čas je to gradivo dobil Narcissus Marsh, ki je kasneje postal nadškof Armagha in primat irske cerkve. Marsh je s finančno pomočjo znanstvenika Roberta Boyla lahko leta 1685 pogumno objavil Bedellovo Biblijo.

MAJHEN, A POMEMBEN KORAK NAPREJ

Bedellove Biblije svet ni sprejel z velikimi pohvalami. Vseeno pa je bil to majhen, a pomemben korak do boljšega razumevanja Biblije, še zlasti za ljudi, ki so govorili irščino. Pri tem ni šlo le za Irsko, ampak tudi za Škotsko in mnoge druge kraje. S tem da so lahko brali Božjo Besedo v maternem jeziku, so lahko potešili svoje duhovne potrebe. (Matej 5:3, 6)

Bedellova Biblija vse do današnjih dni pomaga ljubiteljem resnice, da potešijo svoje duhovne potrebe. Neki Irec, ki je nedavno spoznal, kaj Biblija v resnici uči, pravi: »Ko smo brali Bedellovo Biblijo, smo besede slišali v svojem maternem jeziku. To je bilo ključnega pomena zame in za mojo družino, da smo lahko spoznali čudovite resnice, zapisane v Bibliji.«