Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w14 15. 6. str. 3–6
  • »Zravnaj stezo svoji nogi«, da bi napredoval

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • »Zravnaj stezo svoji nogi«, da bi napredoval
  • Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2014
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • PRIPRAVI SI POT Z DOBRIMI ODLOČITVAMI
  • S SVOJE POTI ODSTRANI OVIRE
  • OSTANI NA POTI DUHOVNEGA NAPREDKA
  • Mladi, ali ste osredotočeni na duhovne cilje?
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo (preučevalna izdaja) 2018
  • Zakaj naj bi preiskovali Sveto pismo?
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2015
  • Cenimo mlade, ki hodijo po Jehovinih poteh
    Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1976
  • Mladi so lahko srečni, tudi če je svet pokvarjen
    Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1982
Preberite več
Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2014
w14 15. 6. str. 3–6
Pot, nastlana z mnogo ovirami.

»Zravnaj stezo svoji nogi«, da bi napredoval

KO JE Božje ljudstvo leta 537 pr. n. št. odhajalo iz Babilona, je Jehova njihovemu potovanju v Jeruzalem posvetil pozornost. Naročil jim je: »Očistite pot ljudstvu! Nasipajte, nasipajte cesto! Odstranite kamenje z nje!« (Iza. 62:10) Predstavljaj si, kako so se nekateri Judje morda tega lotili. Skupine, ki so bile bolj spredaj, so morda pripravljale cesto, mogoče so zasipavale jarke in gladile neravne dele. Tako je bila bratom, ki so hodili za njimi, olajšana pot v domovino.

S to ponazoritvijo bi lahko primerjali pot, ki vodi do duhovnih ciljev. Jehova želi, da vsi njegovi služabniki po tej poti potujejo brez nepotrebnih ovir. Njegova Beseda nas spodbuja: »Zravnaj stezo svoji nogi in naj bodo utrjene vse tvoje poti.« (Preg. 4:26) Ne glede na to, ali si mlad ali pa nisi več tako mlad, lahko v tem navdihnjenem nasvetu vidiš modrost.

PRIPRAVI SI POT Z DOBRIMI ODLOČITVAMI

Morda si že slišal, da je kdo za kako najstnico oziroma najstnika rekel kaj podobnega kot »Pred njo je še vse« ali »On bo še daleč prišel«. Mladi ljudje so povečini dobrega zdravja, bistrega uma in imajo veliko željo po uspehu. Biblija prav pove: »Mladeničem je njihova moč v lepoto.« (Preg. 20:29) Mlad človek, ki svoje talente in energijo uporablja za služenje Jehovu, lahko doseže duhovne cilje in pravo srečo.

Toda kot lahko vidiš, so sposobnosti naših mladih v svetu zelo cenjene. Če mladim Pričam v šoli gre dobro, morda šolski svetovalci, učitelji ali sošolci nanje pritiskajo, naj si pridobijo visoko izobrazbo, da bodo uspeli v tej stvarnosti. Mlade brate ali sestre, ki imajo športne sposobnosti, pa morda opazijo športni agenti in jih skušajo zmamiti, da bi si prizadevali za kariero v športu. Ali si morda ravno ti v takih okoliščinah oziroma poznaš koga, ki prenaša takšen pritisk? Kaj bo kristjanu pomagalo, da se bo modro odločil?

Biblijski nauki lahko posamezniku pomagajo, da se pripravi za potovanje po najboljši življenjski poti. »Spominjaj se svojega Velikega stvarnika v dnevih svoje mladosti,« piše v Pridigarju 12:1. Kako se lahko ti ali kak mlad človek najbolje spominja »svojega Velikega stvarnika«?

Razmisli malo o tem, kako je bilo z Ericoma iz Zahodne Afrike. Rad je igral nogomet. Pri petnajstih letih je bil izbran, da bi igral za državno ekipo. To je pomenilo, da bi bil kmalu deležen vrhunskega treninga v Evropi, kar bi ga verjetno vodilo do profesionalne kariere. Toda kakšno vlogo je v njegovem primeru odigral nasvet »Spominjaj se svojega Velikega stvarnika«? In kaj se iz tega lahko naučiš ti ali kak mlad človek?

Ko je bil Eric še v šolskih letih, so Jehovove priče z njim začeli preučevati Biblijo. Tako je začel spoznavati, da bo njegov Stvarnik za vedno rešil probleme človeštva. Spoznal je tudi, da je zelo pomembno uporabljati svoj čas in moči za izpolnjevanje Božje volje. Ko je prišel do tega modrega spoznanja, se je odločil, da si ne bo prizadeval za profesionalno športno kariero. Krstil se je in se posvetil duhovnim dejavnostim. Čez čas je postal strežni služabnik in bil pozneje povabljen v Biblijsko šolo za samske brate.

Če bi si Eric prizadeval za športno kariero, bi si morda sčasoma pridobil slavo in bogastvo. Toda zavedal se je resničnosti svetopisemskega načela: »Bogatemu človeku so njegove dragocenosti utrjeno mesto, kakor obrambno obzidje v njegovi domišljiji.« (Preg. 18:11) Varnost, ki naj bi jo posamezniku prineslo bogastvo, je v resnici samo utvara. Pravzaprav si tisti, ki se vneto ženejo za bogastvom, ponavadi zadajo »mnogo bolečin«. (1. Tim. 6:9, 10)

Na srečo so mnogi mladi našli veselje in trajno varnost v tem, da so se lotili polnočasne službe. Eric pravi: »Pridružil sem se veliki ‚ekipi‘ polnočasnih Jehovovih služabnikov. Sem del najboljše ekipe, kar jih je, in Jehovu se zahvaljujem, da mi je pokazal edino pot do prave sreče in uspeha v življenju.«

Kaj pa ti? Zakaj ne bi raje utrdil svojih poti pred Jehovom s sodelovanjem v pionirski službi, kakor pa si prizadeval za posvetnimi cilji? (Glej okvir »Tisto, česar ne more dati univerza«.)

S SVOJE POTI ODSTRANI OVIRE

Ko je neki zakonski par obiskal podružnico v Združenih državah Amerike, je opazil srečne obraze betelčanov, ki so tam delali. Sestra je pozneje napisala: »Že kar preveč sva se prepustila najinemu vsakdanjiku.« Ta zakonca sta se odločila, da bosta več časa in moči namenila večjim teokratičnim nalogam.

V nekem trenutku se jima je zazdelo, da bodo spremembe, ki sta jih nameravala narediti, zanju pretežke. Toda nekega dne sta se zamislila nad dnevnim stavkom, ki sta ga prebrala. Bil je iz Janeza 8:31, kjer beremo naslednje Jezusove besede: »Če ostanete v moji besedi, ste zares moji učenci.« S tem v mislih sta razmišljala: »Vse, kar koli bova storila, da bi si poenostavila življenje, je vredno žrtve.« Prodala sta svojo veliko hišo, se znebila še drugih bremen in se preselila v občino, ki je potrebovala pomoč. Zdaj pionirata, poleg tega pa pomagata graditi kraljestvene dvorane in služita kot prostovoljca na območnih zborovanjih. In kako se počutita? »Ne veva, kaj naj rečeva ob vsem veselju, ki ga občutiva, ker živiva preprosto in delava ravno tisto, k čemur nas spodbuja Jehovova organizacija.«

OSTANI NA POTI DUHOVNEGA NAPREDKA

Salomon je napisal: »Tvoje oči naj gledajo naravnost naprej, da, svoj pogled usmeri naravnost predse.« (Preg. 4:25) Kakor voznik, ki gleda naravnost na cesto pred seboj, bi tudi mi morali odmisliti vse, kar bi nas lahko odvračalo od tega, da si postavimo duhovne cilje in jih dosežemo.

1. Jehovove priče, ki svojo mladost uporabljajo za doseganje duhovnih ciljev; 2. pot z odstranjenimi ovirami.

Katere duhovne cilje si si morda postavil in jih dosegel? Biti polnočasni služabnik je gotovo dober cilj. Drug tak cilj je lahko služenje v bližnji občini, ki potrebuje izkušene oznanjevalce, da bi ji pomagali obdelati veliko področje. Morda pa ima kaka občina veliko dobrih oznanjevalcev, toda primanjkuje ji starešin in strežnih služabnikov. Ali bi lahko v kateri od teh okoliščin pomagal ti? Zakaj se ne bi pogovoril z okrajnim nadzornikom, da bi videl, ali bi lahko kako pomagal? Če pa se zanimaš za to, da bi šel na bolj oddaljeno področje, lahko prosiš za informacije o občinah, ki so na takih področjih in potrebujejo pomoč.b

Vrnimo se zdaj k prizoru, ki je opisan v Izaiju 62:10. Nekateri Judje so si morda zelo prizadevali, da bi izravnali in očistili pot v domovino, in bi tako Božje ljudstvo lahko prispelo na svoj cilj. Če si prizadevaš doseči cilje v sveti službi, nikar ne odnehaj. Z Božjo pomočjo jih boš tudi ti lahko dosegel. Vztrajno prosi Jehova za modrost, ko se trudiš odstraniti ovire pred seboj. In verjetno boš ob svojem času videl, kako je pomagal zravnati stezo tvoji nogi. (Preg. 4:26)

a Ime je spremenjeno.

b Glej knjigo Organizirani za izpolnjevanje Jehovove volje, strani 111, 112.

Tisto, česar ne more dati univerza

Flavia

KO JE bila Flavia še deklica, ji je babica, ki je bila Jehovova priča, govorila o Bibliji. Toda oče je bil učitelj in ji je skušal vcepiti željo, da bi se posvetila naravoslovju in si pridobila visoko izobrazbo. Drugi so ji govorili: »Vi mladi boste lahko rešili naš planet pred uničenjem.« Oče ji je omogočil, da je šla na prestižno univerzo, in tam je začela raziskovati možnosti za izdelavo okolju prijaznega goriva.

Flavia je kmalu opazila, da mnogi študenti nimajo nobenega zanimanja za to, da bi »rešili naš planet«. Poleg tega so nekatere programe na univerzi financirala podjetja, zato so se raziskovalci morda čutili dolžne delati v korist teh podjetij. To je Flavio motilo. Ko so jo na domu obiskali Jehovove priče, se ji je spet prebudilo zanimanje za to, kar o Bogu in prihodnosti piše v Bibliji.

Flavia je sprejela biblijsko resnico in se krstila. Toda ker je nadaljevala podiplomski študij, ni imela toliko časa za oznanjevanje dobre novice. Nekega dne je poslušala okrajnega nadzornika, ki je govoril o Jakobu 4:17, kjer piše: »Če torej kdo zna delati, kar je prav, pa tega ne dela, greši.« To jo je navedlo, da je razmislila o svojih okoliščinah. Takole pove: »Želela sem si oboje: Jehovov blagoslov in zadovoljstvo v znanstveni karieri. Toda morala sem izbrati eno ali drugo.«

Odločila se je, da bo nehala študirati na univerzi. Ali je to kdaj obžalovala? Sama pove:

»Jehovova služba mi daje tisto, česar ne more dati univerza. Jehova je dober z mano. Uči me, da sem prijazna, ljubezniva in da znam duhovno pomagati drugim. Imam čudovit zakon in pred sabo prihodnost, ki je veliko boljša od tiste, ki jo lahko ponudi znanost. Naš planet lahko reši samo Jehova. Ne bom mu obrnila hrbta.« Flavia skupaj z možem služi v svetovnem središču Jehovovih prič v New Yorku.

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli