Kakšni bi morali biti

»Ker naj bi se torej vse to tako razkrojilo, pomislite, kakšni bi potem morali biti vi v dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu.« (2. PET. 3:11)

1. Zakaj je bilo 2. Petrovo pismo času primerna spodbuda za kristjane v prvem stoletju?

KO JE apostol Peter napisal svoje navdihnjeno pismo, je krščanska občina že nekaj časa prestajala hudo preganjanje, vendar to ni zmanjšalo njene gorečnosti oziroma upočasnilo njene rasti. Zato je Hudič uporabil drugo metodo, tisto, ki je bila že velikokrat uspešna. Peter je razkril, da je Satan skušal pokvariti Božje ljudstvo po lažnih učiteljih, ki so imeli oči »polne prešuštva«, srce pa »izurjeno v lakomnosti«. (2. Pet. 2:1–3, 14; Juda 4) Zato je sokristjane v svojem drugem pismu iz srca spodbujal, naj ostanejo zvesti.

2. Na kaj se osredinja 3. poglavje 2. Petrovega pisma in kaj naj bi se vprašali?

² Peter je napisal: »Zdi se mi prav, da vas, dokler sem še v tem šotoru, na to spominjam in s tem spodbujam, saj vem, da bom moral svoj šotor kmalu odložiti. [. . .] Zato bom zdaj storil vse, kar le morem, da bi se bili po mojem odhodu vedno zmožni sami spominjati teh reči.« (2. Pet. 1:13–15) Da, Peter je vedel, da se mu življenje izteka, vendar je želel, da bi njegove času primerne besede živele še naprej. In tako je tudi bilo. Postale so del Biblije in jih lahko beremo še danes. Za nas je še posebej zanimivo tretje poglavje drugega Petrovega pisma, saj se osredinja na »zadnje dni« sedanje stvarnosti ter na uničenje simboličnih nebes in zemlje. (2. Pet. 3:3, 7, 10) Kaj je Peter svetoval? Kako nam bo upoštevanje njegovih nasvetov pomagalo, da si bomo pridobili Jehovovo odobravanje?

3., 4. a) Kaj je vzkliknil Peter in pred kom je posvaril kristjane? b) O katerih treh točkah bomo razpravljali v nadaljevanju?

³ Zatem ko je Peter omenil, da bo Satanov svet uničen, je vzkliknil: »Pomislite, kakšni bi potem morali biti vi v dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu!« (2. Pet. 3:11, 12) Peter je vedel, da bodo prihajajoči »dan maščevanja« preživeli samo tisti, ki delajo to, kar hoče Jehova, in v svojem življenju kažejo lastnosti, ki jih on ceni. (Iza. 61:2) Zato je dodal: »Ker torej vi, ljubljeni, vse to veste že vnaprej, pazite, da vas ne bi ti ljudje [lažni učitelji], ki kljubujejo zakonu, s svojo zmoto speljali stran in da se ne bi vi odvrnili od svoje stanovitnosti.« (2. Pet. 3:17)

⁴ Ker je bil Peter med tistimi, ki so »že vnaprej« vedeli, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, se je zavedal, da bodo še posebej kristjani, ki bodo živeli v zadnjih dneh, morali paziti, da bodo ostali značajni. Kasneje je apostol Janez natančno pojasnil, zakaj bo to nujno. Napovedal je, da bo Satan vržen iz nebes in bo »silno jez[en]« na tiste, »ki izpolnjujejo Božje zapovedi in jim je zaupano delo pričevanja za Jezusa«. (Raz. 12:9, 12, 17) Božji zvestovdani maziljeni služabniki bodo skupaj s svojimi zvestimi spremljevalci, »drugimi ovcami«, v tem boju zmagovalci. (Jan. 10:16) Kako pa bo z nami kot posamezniki? Ali bomo ohranili svojo značajnost? Jehova nam bo pomagal, da nam bo uspelo, če si bomo prizadevali: 1. razvijati lastnosti, ki jih on ceni, 2. ostati moralno in duhovno brez madeža in najmanjše lise in 3. pridobiti si pravilen pogled na preizkušnje. Poglejmo si sedaj te tri točke.

Razvijajmo lastnosti, ki jih Bog ceni

5., 6. Katere lastnosti naj bi si prizadevali razvijati in zakaj je za to potrebna »iskrena vnetost«?

⁵ Peter je na začetku svojega drugega pisma napisal: »In prav zaradi tega (s tem da se odzovete z vso iskreno vnetostjo) dopolnite svojo vero s krepostjo, krepost s spoznanjem, spoznanje s samoobvladanjem, samoobvladanje z zdržljivostjo, zdržljivost z bogovdanostjo, bogovdanost z bratoljubjem, bratoljubje z ljubeznijo. Kajti če je vse to v vas in že kar prekipeva, vas bo odvračalo od tega, da bi bili nedejavni ali brez sadov glede na točno spoznanje o našem Gospodu Jezusu Kristusu.« (2. Pet. 1:5–8)

⁶ Resnično, za dejavnosti, ki nam lahko pomagajo razvijati lastnosti, ki jih Bog ceni, je potrebna »iskrena vnetost«. Truditi se denimo moramo, da bi bili na vseh krščanskih shodih, da bi vsak dan brali Biblijo in redno osebno preučevali. Poleg tega je morda treba skrbno načrtovati in si marljivo prizadevati, da bi imeli redno, prijetno in učinkovito družinsko čaščenje. Toda ko nam vse te dejavnosti preidejo v navado, jih veliko lažje opravljamo – še posebej ko vidimo, kako nam koristijo.

7., 8. a) Kaj so nekateri dejali glede večera, namenjenega družinskemu čaščenju? b) Kako družinsko čaščenje koristi tebi?

⁷ Neka sestra je glede družinskega čaščenja napisala: »Posvetimo se lahko številnim različnim temam.« Druga sestra pa je dejala: »Če sem čisto iskrena, mi ni bilo ravno všeč, da ne bo več preučevanja knjige. To je bil moj najljubši shod. Toda odkar namenjamo en večer družinskemu čaščenju, mi je jasno, da Jehova ve, kaj potrebujemo in kdaj to potrebujemo.« Neki poročeni kristjan je rekel: »Družinsko čaščenje nama neverjetno pomaga. To, da imava shod, ki ga lahko posvetiva svojim osebnim potrebam, je naravnost čudovito! Oba opažava, da kaževa več sadu svetega duha in se bolj kot kdaj prej veseliva oznanjevanja.« Neki družinski poglavar pa je dejal: »Otroci sami raziskujejo, se veliko naučijo in pri tem uživajo. Ta nova priprava je dokaz več, da Jehova ve, kaj nas skrbi, in da odgovarja na naše molitve.« Ali tudi ti tako gledaš na to čudovito duhovno pripravo?

⁸ Ne dovolimo, da bi družinsko čaščenje odpadlo zaradi manj pomembnih stvari. Neka zakonca sta dejala: »Zadnje štiri tedne se je vsak četrtek zgodilo kaj nepredvidenega, zaradi česar bi lahko družinsko preučevanje odpadlo, vendar tega nisva dopustila.« Seveda bomo kdaj morali svoj urnik prilagoditi razmeram. Vseeno pa bodimo odločeni, da ne bomo niti en samcat teden izpustili družinskega čaščenja!

9. Kako je Jehova podpiral Jeremija in kaj se lahko naučimo iz Jeremijevega zgleda?

⁹ Prerok Jeremija nam je resnično dober zgled. Duhovno oporo, ki jo je potreboval in mu jo je dajal Jehova, je zelo cenil. Jehovova duhovna hrana ga je krepila, da je lahko vztrajno oznanjeval ljudem, ki se niso odzivali pozitivno. Dejal je: »Jehovova beseda [. . .] je bila v mojem srcu kakor plamteč ogenj.« (Jer. 20:8, 9) Pomagala mu je tudi, da je prestal težavne čase, ki so dosegli svoj vrhunec v uničenju Jeruzalema. Danes nam je Božja Beseda na voljo v celoti. Če jo marljivo preučujemo in si pridobivamo Božji pogled na stvari, bomo lahko kakor Jeremija vztrajno in radostno oznanjevali, v preizkušnjah dokazali svojo zvestobo ter ostali moralno in duhovno čisti. (Jak. 5:10)

Ostanimo »brez madeža in najmanjše lise«

10., 11. Zakaj moramo delati vse, kar je v naši moči, da bi bili »brez madeža in najmanjše lise«, in kaj to od nas terja?

¹⁰ Kristjani vemo, da živimo v zadnjih dneh. Zato nas ne preseneča, da je ta svet postal obseden s pohlepom, spolno izprijenostjo, nasiljem in podobnim – s stvarmi, ki se Jehovu gnusijo. Satanovo strategijo bi lahko povzeli z naslednjimi besedami: »Če se Božjih služabnikov ne da prestrašiti, pa se jih mogoče da pokvariti.« (Raz. 2:13, 14) Zato si moramo vzeti k srcu Petrovo ljubečo spodbudo: »Storite vse, kar morete, da vas on [Bog] na koncu najde brez madeža in najmanjše lise ter v miru.« (2. Pet. 3:14)

¹¹ Izraz »storite vse, kar morete,« je podoben spodbudi, ki jo je Peter izrekel nekoliko pred tem, namreč naj se odzovemo z vso »iskreno vnetostjo«. Jehova – tisti, ki je navdihnil Petra, da je napisal te besede – očitno ve, da si moramo močno prizadevati, da bi bili v tem umazanem Satanovem svetu »brez madeža in najmanjše lise«. Tako si moramo denimo zelo prizadevati, da bi svoje srce obvarovali pred tem, da bi se ga polastile napačne želje. (Beri Pregovori 4: 23; Jakob 1:14, 15.) Močno pa se moramo tudi truditi, da bi se odločno zoperstavili tistim, ki jih bega naš krščanski način življenja in zato o nas »žaljivo govorijo«. (1. Pet. 4:4)

12. Katero zagotovilo najdemo v Luku 11:13?

¹² Zaradi svoje nepopolnosti se moramo v sebi bojevati za to, da bi delali, kar je prav. (Rim. 7:21–25) Na uspeh lahko upamo samo, če se po pomoč obračamo na Jehova, ki velikodušno daje svetega duha tistim, ki ga zanj iskreno prosijo. (Luk. 11:13) Ta duh v nas rojeva lastnosti, ki jih Bog ceni. Te nam pomagajo, da se lahko upiramo skušnjavam ter premagujemo preizkušnje, ki jih bo zato, ker je Jehovov dan vedno bližje, po vsej verjetnosti vse več in več.

Naj nas preizkušnje okrepijo

13. Kaj nam lahko pomaga zdržati preizkušnje, ki se nam pojavijo v življenju?

¹³ Dokler še živimo v tej stari stvarnosti, bomo vsekakor doživljali takšne in drugačne preizkušnje. Toda ali ne bi bilo bolje nanje gledati kot na priložnost, da Jehovu dokažemo svojo ljubezen in si okrepimo vero vanj in v njegovo Besedo, kakor pa se prepustiti malodušju? Učenec Jakob je napisal: »Moji bratje, kadar vas doletijo raznovrstne preizkušnje, si to štejte zgolj v veselje, saj veste, da se iz takšne preizkušenosti vaše vere razvije zdržljivost.« (Jak. 1:2–4) Ne pozabimo tudi, da »Jehova [. . .] ve, kako bogovdane ljudi rešiti iz preizkušnje«. (2. Pet. 2:9)

14. K čemu te spodbuja Jožefov zgled?

¹⁴ Razmislimo o tem, kako se je na preizkušnje odzval Jakobov sin Jožef, ki so ga njegovi lastni bratje prodali v suženjstvo. (1. Mojz. 37:23–28; 42:21) Ali je zaradi tako krutega ravnanja izgubil vero? Ali se je razjezil na Boga, ker je dopustil, da ga je to doletelo? Božja Beseda nam jasno odgovarja z ne! Toda Jožefovih preizkušenj s tem še ni bilo konec. Pozneje je bil po krivem obtožen poskusa posilstva, zaradi česar je pristal v ječi. Vendar se tudi tokrat ni odrekel Bogu. (1. Mojz. 39:9–21) Prav nasprotno, dovolil je, da so ga preizkušnje okrepile, in za to je bil bogato nagrajen.

15. Kaj se lahko naučimo od Naomi?

¹⁵ Priznati je treba, da nas preizkušnje lahko užalostijo in celo potrejo. Morda se je včasih tako počutil tudi Jožef. Drugi zvesti Božji služabniki pa so se zagotovo. Spomnimo se samo Naomi, ki je izgubila tako moža kot sinova. »Ne imenujte me Naomi,« je rekla. »Imenujte me Mara [kar pomeni ‚grenkoba‘], saj je Vsemogočni dovolil, da je moje življenje postalo zelo bridko.« (Ruta 1:20, 21, pdč. op.) Njen odziv je bil naraven in razumljiv. Vendar se, enako kakor Jožef, ni duhovno spotaknila niti se ni odrekla svoji značajnosti. Zato je Jehova to plemenito žensko nagradil. (Ruta 4:13–17, 22) Poleg tega bo v prihajajočem zemeljskem raju popravil vso škodo, ki sta jo povzročila Satan in njegov zlobni svet. »To, kar je bilo prej, ne bo več prišlo na misel niti se ne bo pojavilo v srcu.« (Iza. 65:17)

16. Kako bi morali gledati na molitev in zakaj?

¹⁶ Ne glede na to, kakšne preizkušnje bomo doživeli, jih bomo lažje zdržali zato, ker vemo, da nas ima Bog rad. (Beri Rimljanom 8:35–39.) Satan nam bo še naprej skušal vzeti pogum, toda če bomo ostali »razsodni« in ne bomo »zanemarjali molitev«, mu to ne bo uspelo. (1. Pet. 4:7) Jezus je rekel: »Zato bodite budni in ves čas ponižno molite, da bi vam uspelo uiti vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stati pred Sinom človekovim.« (Luk. 21:36) Ali si opazil, da je Jezus rekel »ponižno molite«? V izvirnem jeziku je na tem mestu izraz, ki ga lahko prevedemo tudi z »goreče molite«. Jezus je s tem poudaril, da dandanes nikakor ne bi smeli na lahko jemati tega, kakšni smo videti v očeh njega in njegovega Očeta. Samo tisti, ki jim bosta naklonjena, bodo lahko upali na to, da bodo preživeli Jehovov dan.

Še naprej bodimo dejavni Jehovovi služabniki

17. Kako ti lahko koristi zgled staroveških prerokov, če je na tvojem področju težko oznanjevati?

¹⁷ To, da sodelujemo v duhovnih dejavnostih, nas poživlja. Spomnimo se Petrovih besed: »Pomislite, kakšni bi potem morali biti vi v dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu.« (2. Pet. 3:11) Najpomembnejše med temi »dejanji« je oznanjevanje dobre novice. (Mat. 24:14) Resda je na nekaterih področjih morda težko oznanjevati, mogoče zato, ker se ljudje ne zmenijo za naše sporočilo, nam nasprotujejo ali pa preprosto zato, ker so preveč obremenjeni z vsakodnevnimi življenjskimi skrbmi. Jehovovi staroveški služabniki so doživljali podobno. Vendar se niso nikoli odrekli svoji nalogi, ampak so se »nenehno« vračali k ljudem z Božjim sporočilom. (Beri 2. kroniška 36:15, 16; Jer. 7:24–26) Le kako so lahko vztrajali? Na svojo nalogo so gledali z Jehovovega zornega kota, ne pa svetnega. Poleg tega so si šteli v največjo čast, da lahko nosijo Božje ime. (Jer. 15:16)

18. Kako bo zaradi oznanjevanja Kraljestva v prihodnosti oslavljeno Božje ime?

¹⁸ Tudi mi imamo prednost, da razglašamo Božje ime in njegov namen. Le pomislimo: Zato ker oznanjujemo, sovražniki Boga Jehova na njegov veliki dan nikakor ne bodo mogli reči, da niso še nikoli slišali zanj in za njegov namen. Zares, kakor starodavni faraon bodo vedeli, da proti njim ukrepa Jehova. (2. Mojz. 8:1, 20; 14:25) Takrat bo Jehova počastil svoje zveste služabnike s tem, da bo svetu zelo jasno pokazal, da so resnično bili njegovi predstavniki. (Beri Ezekiel 2:5; 33:33.)

19. Kako lahko pokažemo, da želimo dodobra izkoristiti čas, ko je Jehova še potrpežljiv?

¹⁹ Peter je na koncu svojega drugega pisma sovernikom napisal: »Na potrpežljivost našega Gospoda glejte kot na rešitev.« (2. Pet. 3:15) Prav zares, dobro izkoristimo čas, ko je Jehova še potrpežljiv. Kako pa? Tako da razvijamo lastnosti, ki jih ceni, smo »brez madeža in najmanjše lise«, imamo pravilen pogled na preizkušnje in da smo zelo zaposleni s krščanskimi dejavnostmi. Tako se bomo lahko nadejali neskončnih blagoslovov, ki so povezani z »novimi nebesi in novo zemljo«. (2. Pet. 3:13)

Ali se spomniš?

• Kako lahko razvijamo lastnosti, ki jih Bog ceni?

• Kako lahko ostanemo »brez madeža in najmanjše lise«?

• Kaj se lahko naučimo od Jožefa in Naomi?

• Zakaj je to, da lahko sodelujemo pri oznanjevanju, za nas velika prednost?

[Slika na strani 9]

Kaj lahko vam, možem, in vaši družini pomaga razvijati lastnosti, ki jih Bog ceni?

[Sliki na strani 10]

Kaj se lahko naučimo iz tega, kako se je s preizkušnjami spoprijel Jožef?