Ali bi lahko šel v Makedonijo?

APOSTOL Pavel je v pristaniškem mestu Troada v Mali Aziji imel videnje. Neki Makedonec ga je prosil: »Pridi v Makedonijo in nam pomagaj.« Pavel in njegovi popotni tovariši so »sklepali, da [jih] je Bog poklical, da naj dobro novico oznani[jo] tudi« Makedoncem. In kakšen je bil rezultat njihovega delovanja? V glavnem makedonskem mestu Filipi so postali kristjani Lidija in cela njena družina. Kasneje so se jim pridružili še mnogi drugi v tej rimski provinci. (Apd. 16:9–15)

Podobno gorečnost lahko opazimo med današnjimi Jehovovimi pričami. Mnogi so se na lastne stroške preselili na področja, kjer primanjkuje oznanjevalcev Kraljestva. Lisa se je denimo želela še bolj posvetiti oznanjevanju, zato se je iz Kanade preselila v Kenijo. Trevor in Emily, prav tako Kanadčana, sta zato, da bi se lahko še bolj razdajala v oznanjevanju, odšla v Malavi. Paul in Maggie iz Velike Britanije sta na svojo upokojitev gledala kot na izvrstno priložnost za to, da naredita več za Jehova, zato sta odšla v vzhodno Afriko. Ali si tudi ti tako požrtvovalen? Ali bi lahko premislil o tem, da bi se kam preselil? Katera biblijska načela in praktični nasveti bi ti lahko pomagali, če o tem premišljuješ?

O čem bi moral razmisliti

Premisliti moraš denimo o svojih motivih. Največja zapoved je po Jezusovih besedah tale: »Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.« Zato bi nas morala k temu, da bi služili v tuji deželi, gnati ljubezen do Boga in želja, da bi izpolnili nalogo, naj pridobivamo učence. Jezus je še dodal: »Druga, ki je tej podobna, pa je: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‘« Da imamo bližnje radi, pokažemo s tem, da jim želimo iskreno pomagati. (Mat. 22:36–39; 28:19, 20) Tisti, ki se želijo preseliti v tujo deželo, morajo biti požrtvovalni in pripravljeni na veliko dela. To namreč ni pustolovščina. Človeka bi k služenju v tuji deželi morala gnati ljubezen. Remco in Suzanne iz Nizozemske, ki služita v Namibiji, v zvezi s tem pravita: »V tej deželi ostajava zaradi ljubezni.«

Willie, ki služi v Namibiji kot okrajni nadzornik, opaža: »Na področju v tujini ostanejo tisti, ki ne gredo tja s pričakovanjem, da bodo zanje skrbeli tamkajšnji Priče. Tja gredo zato, da bi služili skupaj s krajevnimi brati in sestrami ter jim pomagali pri oznanjevanju.«

Zatem ko boš preiskal svoje motive, se vprašaj: »Ali imam izkušnje, ki mi bodo pomagale, da bom lahko koristen na področju v tujini? Ali sem učinkovit oznanjevalec? Katere jezike govorim? Ali sem se pripravljen naučiti novega?« O tem se resno pogovori s svojo družino. Posvetuj se s starešinami v svoji občini. In glede tega vsekakor moli k Jehovu. Takšna poštena samopreiskava ti bo pomagala, da boš ugotovil, ali si v resnici zmožen služiti v tuji deželi in še vedno odločen to storiti. (Glej okvir »Preišči se«.)

Kam bi lahko odšel

Pavel je bil v videnju poklican v Makedonijo. Danes nas Jehova ne usmerja več na nadnaravne načine. Vseeno pa lahko Božje ljudstvo to, kje vse še primanjkuje oznanjevalcev, izve iz te revije in drugih publikacij. Zato si najprej naredi spisek takšnih krajev. Če se nisi pripravljen naučiti novega jezika oziroma ne boš v tuji deželi ostal za stalno, razmisli, ali bi lahko služil tam, kjer večina ljudi govori jezik, ki ga že obvladaš. Nato se pozanimaj o rečeh, kot so vizum, prevoz, varnost, življenjski stroški in podnebje. Morda bo tudi koristno, da se pogovoriš s tistimi, ki imajo izkušnje s takšno preselitvijo. Glede tega moli. Spomni se, da je Pavlu in njegovim tovarišem »sveti duh prepovedal govoriti besedo v provinci Aziji«. Čeprav so skušali iti v Bitinijo, jim »Jezus [. . .] po duhu tega ni dovolil« narediti. Podobno boš morda potreboval nekaj časa, da boš ugotovil, kje bi lahko bil zares v pomoč. (Apd. 16:6–10)

Sedaj imaš morda v mislih že nekaj stvarnih možnosti, med katerimi lahko izbiraš. Če razmišljaš o služenju v tujini, piši podružničnim uradom Jehovovih prič v deželah, v katerih bi bil pripravljen služiti. Navedi svoje dosedanje izkušnje oziroma službene prednosti, postavi pa jim tudi določna vprašanja, ki se ti morda porajajo, kot denimo, kakšni so življenjski stroški, kje bi si lahko našel stanovanje, kakšna zdravstvena oskrba je na voljo in o možnostih zaposlitve. Zatem izroči svoje pismo oziroma pisma službenemu odboru svoje občine. Starešine jim bodo dodali še svoje priporočilno pismo in jih poslali direktno v podružnične urade, ki si jih navedel. Njihovi odgovori ti bodo verjetno pomagali ugotoviti, kje boš lahko najbolj koristen.

Prej omenjeni Willie je dejal: »Tisti, ki so na oznanjevalskem področju v tujini uspešni, so običajno najprej obiskali državo in si ogledali kraje, kjer bi bili lahko stvarno gledano srečni. Neki zakonski par je prišel do sklepa, da bi jima bilo zelo težko živeti na odmaknjenem področju. Zato sta se naselila v majhnem mestu, v katerem so potrebovali oznanjevalce, vendar imata še vedno dovolj visok življenjski standard, da sta lahko srečna.«

Kako bi se lahko spoprijel z izzivi

S preselitvijo v popolnoma novo okolje bodo nedvomno povezani takšni ali drugačni izzivi. »Nekaj najtežjega so lahko občutki osamljenosti,« pravi prej omenjena Lisa. Kaj ji pomaga? To, da je tesno povezana s krajevno občino. Za cilj si je zastavila, da si bo zapomnila ime vsakega člana občine. Da bi ji to uspelo, je prihajala zgodaj na shode in ostajala še nekaj časa po koncu programa, da bi se pogovarjala z brati in sestrami. Z njimi je hodila na oznanjevanje, mnoge je povabila k sebi domov in sklenila nova prijateljstva. Sama pravi: »Ni mi žal, da sem se marsičemu odpovedala. Jehova me resnično blagoslavlja.«

Paul in Maggie sta zatem, ko so njuni otroci odrasli, zapustila svoj dom, v katerem sta živela 30 let. Paul pripoveduje: »Odreči se imetju je bilo bolj enostavno, kakor sva mislila. Veliko težje, mnogo bolj kakor sva pričakovala, pa je bilo zapustiti družino. Na letalu se nama je trgalo srce. Najlažje bi bilo reči: ‚Tega enostavno ne moreva storiti.‘ Vendar sva se zanašala na Jehova. Ko dobiš nove prijatelje, pa si še bolj odločen, da boš vztrajal.«

Greg in Crystal sta se odločila preseliti iz Kanade v Namibijo, saj je tam uradni jezik angleščina, njun materni jezik. Vendar sta kasneje ugotovila, da bi bilo zelo koristno, če bi se naučila krajevnega jezika. »Včasih se naju je polotilo malodušje. Šele ko sva se naučila jezika domačinov, sva lahko razumela njihovo kulturo. Pri tem, da sva se navadila na novo okolje, nama je pomagalo druženje s krajevnimi brati in sestrami.«

Tisti, ki se odločijo oditi v tujino, pa s svojo ponižnostjo in pripravljenostjo služiti ne koristijo le sebi, temveč dobro vplivajo tudi na krajevne brate in sestre. Jenny se z naklonjenostjo spominja družin, ki so se preselile na Irsko, kjer je odraščala. »Bili so zgled gostoljubnosti,« pravi. »Zares so prišli zato, da bi služili drugim, ne pa da bi drugi služili njim. Ker so bili tako goreči in srečni, sem se tudi sama odločila služiti tam, kjer primanjkuje kraljestvenih oznanjevalcev.« Jenny sedaj skupaj s svojim možem služi kot misijonarka v Gambiji.

Jehovov blagoslov »bogati«

Pavel je bil v Makedoniji zares zelo blagoslovljen! Kakih deset let kasneje je napisal sokristjanom v Filipih: »Kadar koli se vas spomnim, se svojemu Bogu vedno zahvaljujem.« (Fil. 1:3)

Trevor in Emily, ki sta služila v Malaviju, preden sta bila povabljena v Watchtowerjevo biblijsko šolo Gilead, čutita podobno. »Tu in tam sva se spraševala, ali sva se res prav odločila, da sva šla tja, vendar sva bila srečna. Postala sva bolj povezana in čutila sva, da naju Jehova blagoslavlja.« Greg in Crystal, ki smo ju že omenili, pa pravita: »Tega dela ne bi zamenjala za nič na svetu.«

Priznati je treba, da čisto vsak ne more služiti v tuji deželi. Za nekatere je morda bolje, da se znotraj svoje države preselijo na področje, kjer primanjkuje oznanjevalcev. Drugi si lahko prizadevajo, da bi pričeli služiti v kaki občini v bližini svojega doma. Od vsega je najpomembnejše to, da služiš Jehovu po svojih najboljših močeh. (Kol. 3:23) Tako bodo zate veljale naslednje navdihnjene besede: »Jehovov blagoslov je ta, ki bogati, in On mu ne dodaja nobene bolečine.« (Preg. 10:22)

[Okvir/slika na strani 5]

Preišči se

Da bi lažje ugotovil, ali bi lahko služil na področju v tujini, razmisli o vprašanjih v tem okvirju ter s pomočjo molitve pošteno in stvarno oceni, ali bi bilo to zate primerno ali ne. Pri tem ti lahko pomagajo informacije iz preteklih številk Stražnega stolpa.

• Ali sem duhoven človek? (»Koraki k sreči«, 15. oktober 1997, stran 6)

• Ali sem učinkovit oznanjevalec oziroma učitelj? (»Razvijajmo lastnosti in veščine, potrebne za pridobivanje učencev«, 15. november 2007, stran 21; »How to Succeed in the Pioneer Ministry«, 15. maj 1989, stran 21, v angleščini)

• Ali bi lahko živel proč od družine in prijateljev? (»Spoprijeti se z domotožjem v Božji službi«, 15. maj 1994, stran 28)

• Ali bi se lahko naučil novega jezika? (»Služiti skupaj s tujejezično občino«, 15. marec 2006, stran 17)

• Ali si lahko finančno privoščim preselitev v tujo deželo? (»Ali lahko služite na področju v tujini?«, 15. oktober 1999, stran 23)

[Slika na strani 6]

Tisti, ki se preselijo, lahko s svojo ponižnostjo in pripravljenostjo služiti dobro vplivajo na krajevne brate in sestre.

[Slika na strani 7]

Uspešni so tisti, ki pridejo zato, da bi služili drugim.