Večno življenje na zemlji – znova odkrito upanje

»Ti pa, Daniel, hrani na skrivnem te besede [. . .] do časa konca. Mnogi bodo to preiskovali in spoznanje se pomnoži.« (DAN. 12:4)

1., 2. Katera vprašanja bomo obravnavali v tem članku?

DANES je milijonom ljudi jasno, da je upanje na večno življenje v raju na zemlji svetopisemski nauk. (Raz. 7:9, 17) Bog je čisto na začetku človeške zgodovine razkril, da ljudi ni ustvaril za to, da bi živeli samo nekaj let, nato pa umrli, temveč da bi živeli večno. (1. Mojz. 1:26–28)

² Izraelci so upali na to, da bo človeštvo nekoč spet pridobilo popolnost, ki jo je Adam izgubil. V Krščanskih grških spisih je pojasnjeno, kako bo Bog človeštvu omogočil večno življenje v raju na zemlji. Zakaj je bilo torej treba to upanje znova odkriti? Kako je bilo razkrito in kako so zanj izvedeli milijoni?

Upanje zagrne tema

3. Zakaj nas ne preseneča, da je bilo upanje na večno življenje zavito v temo?

³ Jezus je napovedal, da bodo krivi preroki izkrivili njegove nauke in da jim bo večina ljudi nasedla. (Mat. 24:11) Apostol Peter je kristjane posvaril: »Med vami [bodo] lažni učitelji.« (2. Pet. 2:1) Apostol Pavel je omenil, da bo prišel »čas, ko [ljudje] ne bodo prenašali zdravega pouka, ampak si bodo po lastnih željah iskali učitelje, da bi poslušali to, kar prija njihovim ušesom«. (2. Tim. 4:3, 4) V zavajanje ljudi pa je vpleten tudi Satan. Po odpadniškem krščanstvu je uspel tolažilno resnico o Božjem namenu z ljudmi in zemljo zaviti v temo. (Beri 2. Korinčanom 4:3, 4.)

4. Katero upanje za človeštvo so zavračali odpadniški verski voditelji?

⁴ Sveto pismo pojasnjuje, da je Božje kraljestvo nebeška vlada, ki bo zdrobila in uničila vse človeške vladavine. (Dan. 2:44) Med Kristusovo tisočletno vladavino bo Satan zaprt v breznu, mrtvi bodo obujeni, človeštvo pa bo na zemlji doseglo popolnost. (Raz. 20:1–3, 6, 12; 21:1–4) Vendar so odpadniški verski voditelji tako imenovanega krščanstva privzeli drugačne zamisli. V tretjem stoletju je denimo cerkveni oče Origen iz Aleksandrije obsodil tiste, ki so verjeli v zemeljske blagoslove pod Kristusovo tisočletno vladavino. Katoliški teolog Avguštin iz Hipona (354–430 n. št.) pa je bil glede na The Catholic Encyclopedio »trdno prepričan, da Kristusove tisočletne vladavine sploh ne bo«.a

5., 6. Zakaj sta Origen in Avguštin nasprotovala nauku o tisočletnem Božjem kraljestvu?

⁵ Zakaj sta Origen in Avguštin nasprotovala nauku o tisočletnem Božjem kraljestvu? Origen je bil učenec Klementa Aleksandrijskega, ki si je zamisel o nesmrtni duši sposodil iz grškega izročila. Origen je bil zaradi tega pod močnim vplivom grškega filozofa Platona in je, kot je opazil teolog Werner Jäger, »v krščanstvo vnesel celotno Platonovo zamisel o duši in njeni usodi«. Tako je večno življenje na zemlji pod Božjim tisočletnim kraljestvom zamenjal za življenje v duhovnem področju.

⁶ Avguštin je bil, preden se je pri 33-ih spreobrnil h »krščanstvu«, neoplatonist – privrženec nove različice Platonove filozofije, ki jo je razvil Plotin v tretjem stoletju. Svojega razmišljanja ni spremenil niti po spreobrnitvi. »Njegov um je bil talilnik, v katerem so se nauki Novega testamenta povsem zlili s Platonovo zapuščino v grški filozofiji,« piše v The New Encyclopædii Britannici. The Catholic Encyclopedia pravi, da je Avguštin za tisočletno vladavino, opisano v 20. poglavju Razodetja, dejal, da je samo »prispodoba«. Dodaja še: »Njegovo pojasnilo [. . .] so sprejeli naslednji zahodnjaški teologi, in tako je prvotno verovanje v tisočletno Božje kraljestvo izgubilo vso podporo.«

7. Katero verovanje je nadomestilo upanje na večno življenje na zemlji in kako se je to zgodilo?

⁷ Upanje, da bodo ljudje večno živeli na zemlji, je tako nadomestila zamisel, ki je prevladovala v staroveškem Babilonu in se nato razširila po vsem svetu – zamisel, da ima človek nesmrtno dušo oziroma duha, ki zgolj začasno prebiva v fizičnem telesu. Ko je tako imenovano krščanstvo privzelo to zamisel, so teologi pričeli Sveto pismo razlagati tako, da je bilo videti, da odlomki, ki opisujejo nebeško upanje, učijo, da gredo vsi dobri ljudje v nebesa. Človekovo življenje na zemlji naj bi bilo torej samo prehodno, samo preizkus, ali je posameznik vreden življenja v nebesih ali ne. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi Judom, ki so prvotno upali na večno življenje na zemlji. Sčasoma so privzeli grško zamisel o prirojeni nesmrtnosti in njihovo prvotno upanje je izginilo. Kako zelo se je njihov novi pogled na človeško življenje razlikoval od biblijskega opisa človeka! Človek je fizično bitje, ne pa duhovno. Jehova je prvemu človeku rekel: »Prah si.« (1. Mojz. 3:19) Ljudem je bila v trajno bivališče dana zemlja, ne pa nebesa. (Beri Psalm 104:5; 115:16.)

Žarki resnice prodirajo skozi temo

8. Kaj so nekateri izobraženci v 17. stoletju dejali o tem, kaj čaka človeštvo v prihodnosti?

⁸ Čeprav večina religij, ki trdijo, da so krščanske, ne uči, da bo človek večno živel na zemlji, pa Satanu ni uspelo resnice povsem zakriti. V vseh stoletjih so se tu in tam zableščali žarki resnice, ko so posamezni pozorni bralci Biblije doumeli nekatere podrobnosti glede tega, kako bo Bog človeštvu vrnil popolnost. (Ps. 97:11; Mat. 7:13, 14; 13:37–39) Do začetka 17. stoletja je Sveto pismo zaradi prevajanja in tiskanja postalo dostopnejše. Leta 1651 je neki učenjak napisal, da prav kakor smo po Adamu »izgubili raj in večno življenje na zemlji«, tako bomo po Kristusu »vsi imeli možnost živeti na zemlji; saj drugače primerjava ne bi bila ustrezna«. (Beri 1. Korinčanom 15:21, 22.) John Milton (1608–1674), eden najslavnejših pesnikov v angleško govorečem svetu, je napisal ep Izgubljeni raj in njegovo nadaljevanje Znova pridobljeni raj (slednji ni preveden v slovenščino). V svojih delih je omenjal nagrado, ki jo bodo zvesti prejeli v zemeljskem raju. Kljub temu da je precejšen del svojega življenja posvetil preučevanju Biblije, se je zavedal, da svetopisemska resnica vse do Kristusove navzočnosti ne bo mogla zasijati v vsej svoji lepoti.

9., 10. a) Kaj je Isaac Newton napisal o upanju človeštva? b) Zakaj je Newton menil, da bo do Kristusove navzočnosti moralo preteči še veliko časa?

⁹ Slavni matematik Sir Isaac Newton (1642–1727) se je prav tako vneto zanimal za Biblijo. Doumel je, da bodo sveti obujeni v nebeško življenje, kjer bodo nevidno človeškim očem vladali skupaj s Kristusom. (Raz. 5:9, 10) Glede podložnikov tega Kraljestva pa je napisal: »Zemljo bodo tudi po dnevu sodbe naseljevali smrtniki, in to ne samo 1000 let, temveč na vse večne čase.«

¹⁰ Newton je menil, da bo do Kristusove navzočnosti moralo preteči še kar nekaj stoletij. »[Takšnega] mnenja je bil med drugim zato, ker je bil močno prepričan, da je odpadniško verovanje v troedinega Boga tako zelo zakoreninjeno, da se ga ne bo dalo odpraviti kar čez noč,« je rekel zgodovinar Stephen Snobelen. Takrat je bila dobra novica še vedno zastrta, Newton pa na obzorju ni videl nobenega krščanskega gibanja, ki bi jo lahko oznanilo. Napisal je: »Danielovih in Janezovih prerokb [slednje so zapisane v knjigi Razodetje] ne bo mogoče razumeti do časa konca.« Pojasnil je: »Daniel je namreč rekel: ‚Mnogi bodo to preiskovali in spoznanje se pomnoži.‘ Evangelij se bo torej še pred veliko stisko in koncem sveta moral oznaniti med vsemi narodi. Množica, ki bo izšla iz velike stiske s palmovimi vejami v rokah, ne bi mogla biti tako številčna in sestavljena iz ljudi vseh narodov, če jim ne bi bil pred koncem oznanjen evangelij.« (Dan. 12:4; Mat. 24:14; Raz. 7:9, 10)

11. Zakaj je bilo v Miltonovih in Newtnovih dneh upanje na večno življenje na zemlji večini ljudi zastrto?

¹¹ V Miltonovih in Newtnovih dneh je bilo nevarno glasno izražati mnenje, ki se je razlikovalo od uradnega cerkvenega nauka. Zato so večino njunih izsledkov, do katerih sta se dokopala pri preučevanju Biblije, objavili šele potem, ko sta umrla. Reformacija, do katere je prišlo v 16. stoletju, ni uspela reformirati nauka o prirojeni nesmrtnosti, zato je večina protestantskih Cerkva še naprej učila Avguštinovo zamisel, da je vladanje tisočletnega Božjega kraljestva stvar preteklosti, ne pa prihodnosti. Ali se je v času konca spoznanje kaj pomnožilo?

»Spoznanje se pomnoži«

12. Kdaj naj bi se pravo spoznanje pomnožilo?

¹² Daniel je glede »časa konca« napovedal nekaj izredno pozitivnega. (Beri Daniel 12:3, 4, 9, 10.) »Takrat bodo pravični v kraljestvu svojega Očeta svetili tako živo kakor sonce,« je rekel Jezus. (Mat. 13:43) Kako se je v času konca pravo spoznanje pomnožilo? Razmislimo o nekaterih zgodovinskih dogodkih v desetletjih pred letom 1914, ko se je pričel čas konca.

13. Kaj je Charles Taze Russell napisal potem, ko je raziskal temo o vrnitvi človeka k popolnosti?

¹³ Proti koncu 19. stoletja si je nekaj iskrenih posameznikov prizadevalo doumeti »vzorec zdravih besed«. (2. Tim. 1:13) Eden takšnih je bil Charles Taze Russell. Leta 1870 je s še nekaterimi drugimi iskalci resnice ustanovil skupino za preučevanje Biblije. Leta 1872 so preiskali temo o vrnitvi človeka k popolnosti. Kasneje je Russell napisal: »Vse do takrat nismo jasno uvideli, kako zelo se nagrada, ki čaka cerkev (občino maziljenih kristjanov), ki je sedaj na preizkušnji, razlikuje od nagrade, ki jo bo prejelo zvesto človeštvo na splošno.« Ti ljudje bodo nagrajeni z »vrnitvijo k popolnosti, kakršno je v Edenu užival njihov praoče« Adam. Russell je priznal, da so mu pri preučevanju Biblije pomagali tudi drugi. Kdo pa?

14. a) Kako je Henry Dunn razumel besede iz Apostolskih del 3:21? b) Za koga je Dunn dejal, da bo večno živel na zemlji?

¹⁴ Eden od njih je bil Henry Dunn. Pisal je o »obnovi vsega, o čemer je Bog govoril po ustih svojih svetih prerokov starega časa«. (Apd. 3:21) Dunn je vedel, da k tej obnovi spada tudi to, da bodo med tisočletnim Kristusovim kraljevanjem ljudje na zemlji dosegli popolnost. Poleg tega je iskal odgovor na vprašanje, ki je begalo mnoge: Kdo bo večno živel na zemlji? Pojasnil je, da bodo milijoni obujeni, poučeni o resnici in bodo lahko pričeli verovati v Kristusa.

15. Do katerega sklepa je prišel George Storrs v zvezi z vstajenjem?

¹⁵ Leta 1870 je George Storrs prav tako prišel do sklepa, da bodo obujeni nepravični in bodo lahko večno živeli na zemlji. Iz Svetega pisma je tudi ugotovil, da bo vsak obujeni, ki ne bo sprejel te možnosti, »umrl«, četudi bo »star sto let«. (Iza. 65:20, NW) Storrs je živel v Brooklynu v New Yorku in je izdajal revijo Bible Examiner (Biblijski raziskovalec).

16. Kaj je Preučevalce Biblije ločilo od tako imenovanega krščanstva?

¹⁶ Russell je iz Biblije spoznal, da je prišel čas, da se dobra novica oznani širom po svetu. Zato je leta 1879 pričel izdajati revijo Sionski stražni stolp in glasnik Kristusove navzočnosti, danes znano kot Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo. Do tedaj je poznalo resnico o upanju za človeštvo le malo ljudi, takrat pa se je to spremenilo, saj so Stražni stolp pričele prejemati in ga preučevati skupine Preučevalcev Biblije v mnogih državah po svetu. Nauk, da gredo samo nekateri v nebesa, medtem ko bodo lahko milijoni kot popolni ljudje živeli na zemlji, je Preučevalce Biblije ločil od večine drugih krščanskih religij.

17. Kako se je pravo spoznanje pomnožilo?

¹⁷ Napovedani »čas konca« se je pričel leta 1914. Ali se je spoznanje o tem, kaj je resnično upanje za človeštvo, zares pomnožilo? (Dan. 12:4) Do leta 1913 so bile Russllove pridige objavljene v 2000 časopisih, ki so imeli kakih 15,000.000 bralcev. Do konca leta 1914 si je več kot 9,000.000 ljudi na treh celinah ogledalo »Fotodramo stvarjenja«, ki je bila kombinacija filma in diapozitivov. V njej je bila pojasnjena Kristusova tisočletna vladavina. Od leta 1918 do 1925 so Jehovovi služabniki v več kot 30 jezikih po vsem svetu imeli govor z naslovom »Milijoni sedaj živečih ne bodo nikoli umrli«, v katerem je bilo pojasnjeno upanje na večno življenje na zemlji. Leta 1934 je Jehovovim pričam postalo jasno, da se morajo tisti, ki imajo takšno upanje, krstiti. Spoznanje, da je Bog namenil ljudem večno življenje na zemlji, jih je spodbudilo, da so pričeli še bolj goreče oznanjevati dobro novico o Kraljestvu. Danes je zaradi upanja na večno življenje na zemlji srce milijonov ljudi prepolno hvaležnosti do Jehova.

»Veličastna svoboda« je tik pred nami!

18., 19. Kakšno življenje je napovedano v Izaiju 65:21–25?

¹⁸ Prerok Izaija je pod navdihnjenjem opisal, kakšno življenje čaka Božje služabnike na zemlji. (Beri Izaija 65:21–25.) Nekatera drevesa, ki so živela pred kakimi 2700 leti, ko je Izaija napisal te besede, so po vseh dokazih sodeč danes še vedno živa. Ali si lahko predstavljaš, da poln mladostnih moči in dobrega zdravja živiš tako dolgo?

¹⁹ Življenje ne bo več le kratek sprehod od zibelke do groba, temveč bo ponujalo brezštevilne priložnosti za zidanje, sajenje in učenje. Pomisli tudi na prijateljstva, ki jih boš lahko takrat sklenil. Ti ljubeči odnosi se bodo lahko krepili skozi vso večnost. Kako »veličastno svobodo« bodo takrat na zemlji uživali »Božji otroci«! (Rim. 8:21)

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasniš?

• Kako je upanje, da bo človeštvo večno živelo na zemlji, zagrnila tema?

• Kaj so spoznali nekateri bralci Biblije v 17. stoletju?

• Kako je resnica o večni prihodnosti človeštva postala jasnejša malo pred letom 1914?

• Kako se je spoznanje o večnem življenju na zemlji pomnožilo?

[Sliki na strani 13]

Pesnik John Milton (na levi) in matematik Isaac Newton (na desni) sta vedela, da bo človeštvo večno živelo na zemlji.

[Sliki na strani 15]

Zgodnji Preučevalci Biblije so iz Svetega pisma spoznali, da je prišel čas, da vse človeštvo izve za resnično upanje.