S sodelovanjem do duhovnega napredka

DRUŽINA lahko dobro duhovno napreduje takrat, ko so njeni člani pripravljeni med seboj sodelovati. To, kako pomembno je sodelovanje, je Jehova poudaril, ko je ustvaril prvi človeški par. Eva naj bi delala skupaj z Adamom in mu bila v »pomoč«. (1. Mojz. 2:18) Zakonska zveza bi morala biti partnerstvo, v katerem si mož in žena med seboj pomagata. (Prop. 4:9–12) Sodelovanje pa je potrebno tudi, če želijo starši in otroci izpolniti vsak svojo vlogo, ki jim jo je Jehova dal v družini.

Družinsko čaščenje

Barry in Heidi imata pet otrok. Ugotavljata, da njihova družina dobro duhovno napreduje med drugim zato, ker vsi družinski člani prispevajo svoj del k temu, da imajo biblijski pouk. Barry pojasnjuje: »Pred družinskim preučevanjem občasno dam otrokom majhne naloge. Naročim jim denimo, naj na temelju določenega članka iz Prebudite se! pripravijo nekaj komentarjev. Poleg tega praktično vadimo, kako oznanjevati, in tako vsak otrok pripravi svojo predstavitev.« Heidi dodaja: »Vsak od nas ima svoj seznam duhovnih ciljev, ki jih želi doseči, in med družinskim preučevanjem te sezname vsake toliko pregledamo, da bi videli, kako napredujemo.« Barry in Heidi tudi pravita, da jim koristi, da določene večere v tednu ne gledajo televizije, saj se tako lahko posvetijo branju.

Občinski shodi

Mike in Denise sta vzgojila štiri otroke. Kako je njihovi družini koristilo medsebojno sodelovanje? Mike pravi: »Včasih se nam celo najboljši načrti niso izšli, vendar smo ugotovili, da se nam je uspelo pravočasno pripraviti na shode, če smo med seboj sodelovali.« Denise pojasnjuje: »Otroci so med odraščanjem imeli vsak svojo zadolžitev. Hči Kim je pomagala pri kuhanju in pripravljanju mize.« Sin Michael pa se spominja: »Ob torkih zvečer je bil pri nas doma občinski shod. Zato smo počistili sobo, posesali tla in razpostavili stole.« Drugi sin Matthew dodaja: »Oče je pazil, da je na večer shoda prišel iz službe dovolj zgodaj, da nam je pomagal pri pripravah na shod.« Kakšni so bili rezultati?

Vredno vsakršnega truda

Mike pripoveduje: »Leta 1987 sva z Denise pričela pionirati. Takrat so bili trije od najinih štirih otrok še vedno doma. Dva sta se nama pridružila pri pioniranju, druga dva pa sta pričela sodelovati pri gradnjah betelskih domov. Nadaljnje veselje, ki smo ga kot družina okusili, je bilo to, da smo lahko 40 posameznikom pomagali k posvetitvi in krstu. Poleg tega smo imeli prednost, da smo lahko skupaj sodelovali pri gradbenih projektih, celo pri nekaterih v tujini.«

Sodelovanje v družini je resnično vredno vsakega truda. Ali se lahko domisliš, kako še bi lahko tvoja družina med seboj sodelovala? Lahko si prepričan, da ji bo takšno sodelovanje pomagalo, da bo še bolj duhovno napredovala.

[Slika na strani 28]

Da vaja dela mojstra, velja tudi za oznanjevanje.