Bralci sprašujejo

Zakaj uporabljati Božje ime, čeprav ni točno znano, kako ga izgovarjati?

Danes nihče ne ve zagotovo, kako se je Božje ime izgovarjalo v stari hebrejščini. Toda pomenljivo je, da se v biblijskem besedilu Božje osebno ime pojavlja približno 7000-krat. Jezus je razodeval Božje ime, ko je bil na zemlji, in svoje učence je učil moliti za posvetitev tega imena. (Matej 6:9; Janez 17:6) Zato je za kristjane uporabljanje Božjega imena nedvomno izredno pomembno. Zakaj pa danes ne moremo z gotovostjo trditi, kako se je prvotno izgovarjalo to ime? Za to obstajata dva glavna razloga.

Kot prvo, pred približno dva tisoč leti se je med Judi razširilo praznoverje, da ni prav izgovarjati Božje ime. Ko je bralec naletel v biblijskem besedilu na to ime, je namesto njega prebral »Gospod«. Tako je izgovarjava Božjega imena po mnogih stoletjih utonila v pozabo.

Kot drugo, stara hebrejščina se je pisala brez samoglasnikov, kar je zelo podobno zapisovanju okrajšav v slovenščini in drugih jezikih. Ko je bralec bral besedilo, je besedam sam dodajal manjkajoče samoglasnike. Čez čas je bil zasnovan sistem, s katerim so preprečili, da se izgovarjava hebrejskih besed ne bi povsem pozabila. Vsaki besedi v Hebrejski Bibliji so dodali samoglasniške pike. Toda pri Božjem imenu so dodali samoglasniške pike za besedo »Gospod«, zato da so bralca opomnili, naj izgovori nadomestno besedo, ali pa sploh niso dodali ničesar.

Vse, kar nam je ostalo, so torej štirje soglasniki, imenovani tetragram. Neki slovar tetragram definira kot »štiri hebrejske črke, ki jih nav[adno] prečrkujemo v YHWH ali JHVH in v Bibliji predstavljajo Božje osebno ime«. Ni težko videti, kako iz JHVH z dodanimi samoglasniškimi pikami in samoglasniki nastane ime »Jehova«. To je oblika Božjega imena, ki ima v slovenščini najdaljšo tradicijo.

Toda nekateri učenjaki priporočajo, da naj se Božje ime izgovarja »Jahve«. Ali je ta izgovarjava bližja prvotni? Tega nihče ne ve zagotovo. Pravzaprav nekateri učenjaki navajajo razloge, zakaj naj ne bi uporabljali te izgovarjave. Seveda biblijska imena, ko jih izgovarjamo v sodobnem jeziku, verjetno ne zvenijo tako, kot so zvenela v stari hebrejščini, toda le malokdo oporeka njihovi uporabi. To je zato, ker so ta imena postala del našega jezika in so zlahka prepoznavna. Tako je tudi z imenom Jehova.

Kristjani v prvem stoletju so se imenovali ljudstvo za Božje ime. O tem imenu so oznanjevali drugim in jih spodbujali, naj ga kličejo. (Apostolska dela 2:21; 15:14; Rimljanom 10:13–15) Očitno je Bogu pomembno, da ne glede na jezik, ki ga govorimo, uporabljamo njegovo ime, se zavedamo njegovega pomena in živimo v skladu s tem, kar to ime predstavlja.

[Poudarjeno besedilo na strani 31]

Pomenljivo je, da se v biblijskem besedilu Božje osebno ime pojavlja približno 7000-krat