Jehova ne zapusti tistih, ki so mu zvestovdani

»GOSPOD [. . .] ne zapušča svojih zvestih; na veke bodo obvarovani.« (PS. 37:28, SSP)

1., 2. a) Kako so bili v desetem stoletju pr. n. št. Božji služabniki preizkušeni glede zvestovdanosti Bogu? b) Pri katerih treh stvareh je Jehova svojim zvestovdanim služabnikom stal ob strani, saj zanje niso bile enostavne?

PRESELIMO se za trenutek v deseto stoletje pr. n. št., v čas pomembnih odločitev. Izraelski kralj je nezadovoljnim severnim rodovom priznal precejšnjo neodvisnost in s tem v zadnjem trenutku preprečil državljansko vojno. Jeroboam, komaj ustoličeni kralj severnega kraljestva, nemudoma želi utrditi svojo oblast, zato ustanovi novo državno vero. Od svojih državljanov zahteva popolno vdanost. Kaj bodo storili zvesti Jehovovi služabniki? Ali bodo zvestovdani Bogu, ki so ga častili doslej? Na tisoče se jih odloči tako ravnati in Jehova teh značajnih posameznikov ne zapusti. (1. kra. 12:1–33; 2. let. 11:13, 14)

² Zvestovdanost Božjih služabnikov pa je na preizkušnji tudi danes. »Bodite razsodni, budno pazite,« nas opozarja Biblija. »Vaš nasprotnik, Hudič, hodi okrog kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl.« Ali se mu lahko postavimo »po robu, trdni v veri«? (1. Pet. 5:8, 9) Poglejmo, kaj se je dogajalo okoli leta 997 pr. n. št., ko je bil Jeroboam postavljen za kralja, in bodimo pozorni na to, kaj se lahko iz vsega tega naučimo. V tistih kritičnih dneh so bili Jehovovi zvesti služabniki zatirani. Pa ne le to. Izpostavljeni so bili odpadniškim zamislim in opravljali so naloge, ki nikakor niso bile lahke. Toda Jehova tistih, ki so mu bili zvestovdani, v takšnih razmerah ni zapustil, temveč jim je v vsem stal ob strani in enako ravna danes. (Ps. 37:28)

Jehova jih ne zapusti, ko so zatirani

3. Zakaj kralj David ni vladal zatiralsko?

³ Poglejmo si najprej, v kakšnih okoliščinah je Jeroboam postal kralj. V Pregovorih 29:2 piše: »Ko [. . .] gospoduje brezbožnik, ljudstvo zdihuje.« Pod vlado staroveškega izraelskega kralja Davida ljudstvo ni zdihovalo. Čeprav David ni bil popoln, je bil zvestovdan Bogu in je zaupal vanj. Ni vladal zatiralsko. Jehova je z njim sklenil zavezo, s katero mu je zagotovil: »Hiša tvoja in kraljestvo tvoje bode stanovitno pred teboj vekomaj, prestol tvoj bodi utrjen na veke.« (2. Sam. 7:16)

4. Od česa je bilo odvisno, ali se bodo ljudje pod Salomonovim vladanjem lahko veselili Jehovovih blagoslovov?

⁴ Pod vlado Davidovega sina Salomona je ljudstvo sprva uživalo tolikšen mir in blaginjo, da je bilo njegovo vladanje upravičeno preroška podoba prihodnje tisočletne vladavine Kristusa Jezusa. (Ps. 72:1, 17) Takrat ni imel nobeden izmed 12 Izraelovih rodov razloga, da bi se uprl. Vendar so Salomon in njegovi podložniki lahko te blagoslove uživali le pod enim pogojem. Jehova je Salomonu rekel: »Ako boš živel po mojih postavah in izvrševal sodbe moje in pazil na vse moje zapovedi, da se po njih ravnaš, utrdim besedo svojo s teboj, ki sem jo govoril tvojemu očetu Davidu. In prebival bom med sinovi Izraelovimi in ne zapustim ljudstva svojega Izraela.« (1. kra. 6:11–13)

5., 6. Kaj se je zgodilo, ker Salomon ni ostal zvestovdan Bogu?

⁵ Salomon je v starosti postal nezvest Jehovu in pričel sodelovati pri krivem čaščenju. (1. kra. 11:4–6) Vse manj je ubogal Jehovove zakone in vse bolj zatiral druge. Postal je tako zatiralski, da se je po njegovi smrti ljudstvo pritožilo nad njim njegovemu sinu in nasledniku Roboamu ter ga zaprosilo, naj jim olajša breme. (1. kra. 12:4) Kako pa se je na Salomonovo nezvestobo odzval Jehova?

⁶ V Bibliji beremo: »GOSPOD se je razsrdil nad Salomonom, ker je odvrnil srce svoje od [. . .] Boga Izraelovega, ki se mu je bil prikazal dvakrat.« Salomonu je rekel: »Ker [. . .] nisi ohranil zaveze moje in postav mojih, ki sem ti jih zapovedal, gotovo ti odtrgam kraljestvo in ga dam hlapcu tvojemu.« (1. kra. 11:9–11)

7. Kako je Jehova poskrbel za tiste, ki so mu bili zvestovdani, pa čeprav se je od Salomona odvrnil?

⁷ Jehova je zatem poslal svojega preroka Ahija, da pomazili moža, ki bo odrešil njegovo ljudstvo. Za odrešitelja je izbral Jeroboama, sposobnega človeka, ki ga je Salomon postavil za svojega uradnika. Jehova je sicer ostal zvestovdan in ni razdrl kraljestvene zaveze, sklenjene z Davidom, vendar je dovolil, da se 12 rodov razdeli. Deset rodov je sklenil dati Jeroboamu, dva pa naj bi ostala pod oblastjo Davidove rodovne linije, ki jo je zastopal kralj Roboam. (1. kra. 11:29–37; 12:16, 17, 21) Jehova je Jeroboamu rekel: »Ako boš poslušal vse, kar ti zapovedujem, in hodil po mojih potih in delal, kar je prav v mojih očeh, izpolnjujoč moje postave in zapovedi, kakor je delal hlapec moj David: hočem biti s teboj in ti postaviti hišo stanovitno, kakor sem jo postavil Davidu, in ti dati Izraela.« (1. kra. 11:38) Jehova je svoje ljudstvo rešil zatiranja.

8. Naštej nekaj preizkušenj, ki pestijo današnje Božje služabnike.

⁸ Danes so krivice in zatiranje nekaj vsakdanjega. »Človek vlada ljudem v njih nesrečo,« piše v Propovedniku 8:9. Mnogi so zaradi pohlepne trgovine in pokvarjenih vladavin v hudi ekonomski stiski. Politični in verski voditelji ter vodilni poslovneži so glede morale pogosto slab zgled. Zato danes mnoge, ki so zvestovdani Bogu, podobno kakor pravičnega Lota »hudo [teži] razpuščeno vedenje ljudi, ki [. . .] kljub[ujejo] zakonu«. (2. Pet. 2:7) Kot da to ne bi bilo dovolj, jih zaradi tega, ker si prizadevajo mirno živeti po Božjih merilih, pogosto pričnejo preganjati domišljavi vladarji. (2. Tim. 3:1–5, 12)

9. a) Kaj je Jehova že naredil, da bi svoje služabnike rešil zatiranja? b) Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jezus vedno zvestovdan Bogu?

⁹ Vendar smo lahko prepričani o naslednjem: Jehova ne bo zapustil tistih, ki so mu zvestovdani! Samo pomislimo, kaj vse je že naredil za to, da bo odstranil pokvarjene svetovne vladarje. Ustanovil je Mesijansko kraljestvo, ki je v rokah Kristusa Jezusa. Ta pravzaprav vlada v nebesih že skoraj sto let. Kmalu bo tiste, ki se bojijo Božjega imena, rešil vsakršnega zatiranja. (Beri Razodetje 11:15–18.) Jezus je že dokazal, da je zvestovdan Bogu, s tem da je ostal takšen do same smrti. Tistih, ki jim vlada, ne bo nikoli razočaral, kakor je Salomon Izraelce. (Heb. 7:26; 1. Pet. 2:6)

10. a) Kako lahko pokažemo, da je za nas Božje kraljestvo zelo pomembno? b) O čem smo lahko prepričani, ko doživljamo preizkušnje?

¹⁰ Božje kraljestvo je resnična vladavina, ki bo naredila konec vsakršnemu zatiranju. Podložniki te vladavine moramo biti vdani samo Bogu Jehovu in njegovemu Kraljestvu. S popolnim zaupanjem v to Kraljestvo zavračamo brezbožno ravnanje tega sveta in smo goreči za dobra dela. (Titu 2:12–14) Budno pazimo, da nas svet ne bi omadeževal. (2. Pet. 3:14) Naj nas v tej stvarnosti čakajo še takšne ali drugačne preizkušnje, smo lahko prepričani, da nas bo Jehova obvaroval duhovne škode. (Beri Psalm 97:10.) Poleg tega nam Psalm 116:15 zagotavlja: »Draga je pred obličjem GOSPODOVIM smrt svetih [zvestovdanih, NW] njegovih.« Jehovu so njegovi služabniki tako dragoceni, da ne bo dovolil, da bi kot skupina izginili.

Jehova jih ne zapusti, ko so izpostavljeni odpadniškim zamislim

11. Kako se je Jeroboam izneveril Jehovu?

¹¹ Pod vlado kralja Jeroboama bi lahko Božje ljudstvo svobodneje zadihalo. Vendar je kralj s svojimi dejanji povzročil, da je bila njihova zvestovdanost Bogu še naprej na preizkušnji. Ker ni bil zadovoljen s tem, da mu je bila izkazana čast in da je dobil posebno prednost, je pričel razmišljati, kako bi si svoj položaj še utrdil. Razmišljal je: »Ako hodi to ljudstvo gori darovat žrtve v hiši GOSPODOVI v Jeruzalemu, se obrne srce tega ljudstva h gospodarju svojemu, k Roboamu, kralju Judovemu, in me bodo umorili ter se povrnili k Roboamu, kralju Judovemu.« Zato je ustanovil novo vero, katere glavna značilnost je bila čaščenje dveh telet. »In postavi eno v Betel, eno pa v Dan. In ta reč je postala v greh, zakaj ljudstvo je hodilo molit pred tisto eno tele tja do Dana. In napravil je hiše višav in postavil za duhovnike vsake vrste ljudi, ki niso bili izmed sinov Levijevih.« Jeroboam je celo vpeljal nov »praznik sinovom Izraelovim« in na ta dan »je pristopil k oltarju zažigat kadilo«. (1. kra. 12:26–33)

12. Kaj so storili tisti v severnem kraljestvu, ki so bili zvestovdani Bogu, ko je Jeroboam uvedel čaščenje telet?

¹² Kaj so storili tisti iz severnega kraljestva, ki so hoteli ostati zvestovdani Bogu? Leviti, ki so živeli v njim določenih mestih na tem področju, niso prav nič pomišljali, kaj storiti – enako kakor njihovi zvesti predniki. (2. Mojz. 32:26–28; 4. Mojz. 35:6–8; 5. Mojz. 33:8, 9) Skupaj z družinami so zapustili svojo dediščino in se preselili na jug, na Judovo, da so lahko še naprej neovirano častili Jehova. (2. let. 11:13, 14) Tisti Izraelci, ki so dotlej začasno bivali na Judovem, so se odločili ostati v deželi in se niso več vrnili domov. (2. let. 10:17) Jehova je poskrbel, da je pot za vrnitev k pravemu čaščenju ostala odprta, da bi lahko poznejši rodovi iz severnega kraljestva opustili oboževanje telet in bi zopet prišli častit pravega Boga na Judovo. (2. let. 15:9–15)

13. Kako skušajo danes na Božje ljudstvo vplivati ljudje, ki ravnajo podobno kakor Jeroboam?

¹³ Božje ljudstvo pa je tudi danes v nevarnosti, da bi klonilo pred ljudmi, ki ravnajo podobno kakor Jeroboam, oziroma da bi podleglo njihovemu odpadniškemu vplivu. Nekateri vladarji so skušali uvesti lastno obliko državne vere in so pritiskali na državljane, da bi jo sprejeli. Duhovščina tako imenovanega krščanstva in še nekateri drugi prevzetno trdijo, da so sami napovedano kraljevsko duhovništvo. Toda prave maziljence, ki sestavljajo »kraljevsko duhovništvo«, lahko najdemo samo med pravimi kristjani. (1. Pet. 2:9; Raz. 14:1–5)

14. Kako bi se morali odzvati na odpadniške zamisli?

¹⁴ Tisti, ki so danes tako zvestovdani Bogu, kakor so bili leviti v desetem stoletju pr. n. št., ne dopustijo, da bi jih zavedle odpadniške zamisli. Tako maziljenci kot tudi njihovi krščanski tovariši se teh zamisli na daleč ogibamo in jih brez obotavljanja zavračamo. (Beri Rimljanom 16:17.) Resda se vladam glede svetnih zadev voljno podrejamo in smo v svetnih sporih nevtralni, toda zvestovdani smo samo Božjemu kraljestvu. (Jan. 18:36; Rim. 13:1–8) Lažne trditve tistih, ki pravijo, da služijo Bogu, obenem pa ga s svojim ravnanjem sramotijo, zavračamo. (Titu 1:16)

15. Zakaj si »zvesti in preudarni suženj« zasluži našo zvestovdanost?

¹⁵ Pomislimo tudi na dejstvo, da je Jehova odkritosrčnim omogočil, da takorekoč izidejo iz tega hudobnega sveta in se zatečejo v duhovni raj, ki ga je ustvaril. (2. Kor. 12:1–4) S srcem, polnim hvaležnosti, se oklepamo »zvestega in preudarnega sužnja, ki ga je gospodar postavil nad svojimi služabniki, da jim ob pravem času daje hrano«. Tega sužnja je Kristus »postavil čez vse svoje imetje«. (Mat. 24:45–47) Če torej kot posamezniki ne doumemo povsem določenega stališča razreda sužnja, to še ni razlog, da bi pričeli njegovo stališče zavračati ali da bi se vrnili v Satanov svet. Zvestovdanost nas navaja, da ponižno čakamo, da nam bo Jehova razjasnil stvari.

Jehova jih ne zapusti, ko opravljajo naloge, ki so jih dobili od njega

16. Katero nalogo je dobil prerok z Judovega?

¹⁶ Jeroboam je postal odpadnik, zato ga je Jehova obsodil. Nekemu preroku na Judovem je naročil, naj odide na sever v Betel in Jeroboamu, medtem ko bo ta opravljal verski obred pri oltarju, sporoči njegovo obsodbo. To nedvomno ni bila lahka naloga. (1. kra. 13:1–3)

17. Kako je Jehova obvaroval svojega sla?

¹⁷ Ko je Jeroboam slišal Jehovovo obsodbo, se je zelo razjezil. Iztegnil je roko proti Božjemu predstavniku in možem, ki so stali v bližini, zavpil: »Primite ga!« Toda še preden je lahko kdo kaj ukrenil, je Jeroboamu »roka [. . .] usehnila, da je ni mogel zopet potegniti k sebi. Oltar se je tudi razpočil in pepel se je razsul z oltarja.« Jeroboam je bil prisiljen prositi preroka, naj moli k Jehovu, da bi se ga usmilil in ga ozdravil. Prerok je to storil in Jeroboamova roka je bila spet zdrava. Tako je Jehova obvaroval svojega sla, da se mu ni zgodilo nič hudega. (1. kra. 13:4–6)

18. Kako nas Jehova varuje, medtem ko mu neustrašno služimo?

¹⁸ Pri tem, ko zvestovdano oznanjujemo Kraljestvo in pridobivamo učence, včasih doživimo neprijazen ali celo sovražen odziv. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Vendar ne smemo nikoli dovoliti, da bi nam strah pred negativnim odzivom udušil gorečnost za oznanjevanje. Kakor neimenovani prerok v Jeroboamovih dneh imamo »prednost, da [Jehovu] neustrašno [in zvestovdano] opravljamo sveto službo«.a (Luk. 1:74, 75) Čeprav od Jehova ne pričakujemo, da bo za nas delal čudeže, pa nas zato, ker smo njegove Priče, varuje po svojem svetem duhu in angelih. (Beri Janez 14:15–17; Razodetje 14:6.) Bog ne bo nikoli zapustil tistih, ki pogumno oznanjujejo njegovo besedo. (Fil. 1:14, 28)

Jehova bo še naprej varoval tiste, ki so mu zvestovdani

19., 20. a) Zakaj smo lahko prepričani, da nas Jehova ne bo nikoli zapustil? b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁹ Jehova je zvestovdan. (Raz. 15:4; 16:5) »Zvestovdan [je] pri vsem, kar dela.« (Ps. 145:17, NW) Biblija nam zagotavlja, da »varuje pot svojih zvestih«. (Preg. 2:8, SSP) Tisti, ki so mu zvestovdani, so lahko prepričani, da jih bo vedno podpiral in vodil – bodisi v preizkušnjah bodisi takrat, ko se bodo morali spoprijeti z odpadniškimi zamislimi, ali pa takrat, ko bodo morali opraviti kakšno nalogo, ki ne bo enostavna.

²⁰ Sedaj mora vsak od nas razmisliti še o naslednjem: Kaj mi bo pomagalo, da bom ostal zvestovdan Jehovu, ne glede na preizkušnje in skušnjave, s katerimi se bom morda srečal? Drugače povedano, kaj lahko naredim, da bom tudi v prihodnje zvestovdan Bogu?

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Kako je Jehova pokazal, da tistih, ki so mu zvestovdani in jih drugi zatirajo, ne zapusti?

• Kako naj bi ravnali, ko nas skušajo nekateri ljudje navesti na to, da bi odpadli od Jehova, oziroma nam vsiljujejo svoje odpadniške zamisli?

• Kako Jehova tiste, ki so mu zvestovdani, varuje pri tem, ko opravljajo oznanjevalsko nalogo?

[Zemljevid/slika na strani 5]

(Lega besedila – glej publikacijo)

SEVERNO KRALJESTVO (Jeroboam)

Dan

SIHEM

Betel

JUŽNO KRALJESTVO (Roboam)

JERUZALEM

[Slika]

Ko je Jeroboam uvedel čaščenje telet, Jehova ni zapustil tistih, ki so mu bili zvestovdani

[Slika na strani 3]

Salomon in njegovi podložniki so lahko pričakovali blagoslove le, če so izpolnjevali določene pogoje