Nesrečni sestri, ki sta »postavili dom Izraelov«

KO SE je približevalo jutro, je Leja vedela, da bo kmalu razkrinkana. Jakob, v čigar objemu je ležala, bo kmalu ugotovil, da ob njem ni Rahela, njena mlajša sestra. Na očetovo zahtevo se je morala Leja prejšnji večer, najverjetneje močno zastrta s tančicami, uleči v poročno posteljo, pripravljeno za Jakoba in Rahelo.

Zamislite si, kako se je moral počutiti Jakob, ko so jutranji žarki razkrili resnico! Ves ogorčen se je prerekal z Labanom, Lejinim očetom. Medtem je Leja prav gotovo premišljevala o svoji vlogi v tej ukani in kakšne dolgoročne posledice bo to morda imelo. Zgodba o Leji in Raheli je pomemben del biblijske zgodovine. Daje pa nam tudi vpogled v to, zakaj je modro imeti samo enega zakonca in mu biti zvest.

Tujec pri vodnjaku

Sedem let pred tem je Rahela tekla očetu povedat, da je pri vodnjaku srečala nekega tujca, ki trdi, da je njihov sorodnik. Izkazalo se je, da je to bil njen bratranec Jakob, sin očetove sestre in Jehovov častilec. Mesec dni kasneje je Jakob Labanu ponudil, da mu bo za Rahelino roko služil sedem let. Ker je Laban videl, da njegov nečak pridno dela, in ker je bila med njegovim ljudstvom navada, da so se sorodniki poročili med sabo, je ponudbo sprejel. (1. Mojzesova 29:1–19)

Jakob ni bil v Rahelo slepo zaljubljen. Ta sedemletna zaroka je bila zanj »kakor nekoliko dni, zato ker jo je ljubil«. (1. Mojzesova 29:20) Ker je Jakob ljubil Rahelo vse do smrti, lahko sklepamo, da je morala imeti veliko lepih lastnosti.

Ali je tudi Leja upala, da se bo poročila z zvestim Jehovovim častilcem? Iz Biblije tega ne izvemo. Izvemo pa, kako je na njeno poroko gledal Laban. Ob koncu Raheline zaroke, je Laban priredil poročno slavje. Toda zvečer, piše v biblijskem poročilu, je Jakobu pripeljal Lejo, da bi ta »spal z njo«. (1. Mojzesova 29:23, NW)

Ali je bila Leja tista, ki je načrtovala to prevaro? Ali pa je preprosto morala ubogati svojega očeta? In kje je bila Rahela? Ali je vedela, kaj se dogaja? Če je, kako se je počutila? Ali bi se lahko uprla volji svojega avtoritativnega očeta? Biblija nam na ta vprašanja ne odgovarja. Ne glede na to, kaj sta si mislili Rahela in Leja, je bil Jakob ogorčen zaradi te spletke. In pritožil se je Labanu, ne pa njegovima hčerama, z besedami: »Nisem li služil za Rahelo pri tebi? Zakaj si me torej okanil?« Kako se je odzval Laban? »Ni navada [. . .], da se moži mlajša pred prvenko. Izpolni njen teden; potem ti damo tudi ono za službo, ki jo boš opravljal pri meni še drugih sedem let.« (1. Mojzesova 29:25–27) Tako je Laban Jakoba spretno speljal v poligamni zakon, ki ga bo zaznamovalo grenko ljubosumje.

Nesrečna družina

Jakob je ljubil Rahelo. Ko je Bog videl, da za Lejo »ni ljubezni«, je njeno maternico odprl, medtem ko je Rahela ostala neplodna. Toda Leja je hotela več kot samo otroka, želela si je Jakobovo naklonjenost. Ko je videla, da je ta naklonjenost namenjena Raheli, je bila nesrečna. Vendar je upala, da jo bo Jakob vzljubil, ker mu je rodila prvega sina Rubena, čigar ime pomeni »Glej, sin!«. Leja je svojega otroka tako imenovala z razlogom: »Zato ker se je GOSPOD ozrl na ponižanje moje [mojo nesrečo, NW], kajti sedaj me bo ljubil moj mož.« Toda Jakob je ni ljubil niti potem, ko mu je rodila še drugega sina. Tega je imenovala Simeon, kar pomeni »slišati«. Dejala je: »Ker je čul GOSPOD, da mi ni ljubezni, zato mi je dal tudi tega.« (1. Mojzesova 29:30–33)

Da je Bog čul Lejo, pomeni, da je molila o svojih okoliščinah. Očitno je bila verna žena. Vendar je njena bolečina ostala tudi, ko je rodila tretjega sina, Levija. Njegovo ime, ki pomeni »privržen« ali »združen«, je pojasnila z besedami: »Sedaj se mi vendar priklene moj mož, ker sem mu rodila tri sinove.« Vendar, kakor je videti, ni bil Jakob zato nanjo nič bolj navezan. Morda se je Leja sprijaznila s tem dejstvom, saj ime njenega četrtega sina prav nič ne namiguje na to, da upa na boljši odnos z Jakobom. Namesto tega je z imenom Juda izrazila hvaležnost Bogu. Ime »Juda« pomeni »hvaljen«. Leja je preprosto dejala: »Hvalila bom ta krat GOSPODA.« (1. Mojzesova 29:34, 35)

Leja je bila nesrečna, nič boljše pa ni bilo z Rahelo. Ta je Jakoba prosila: »Daj mi otrok, drugače bom kakor mrtva.« (1. Mojzesova 30:1, NW) Rahela je imela Jakobovo ljubezen, toda hrepenela je po materinstvu. Leja je imela otroke, toda želela si je ljubezni. Vsaka si je želela to, kar je imela druga, in nobena ni bila srečna. Obe sta ljubili Jakoba in obe sta mu želeli roditi otroke. Obe sta bili ljubosumni druga na drugo. Kako žalostne družinske razmere!

Otroci za Rahelo?

Takrat je bila neplodnost nekaj ponižujočega. Bog je Abrahamu, Izaku in Jakobu obljubil, da bo iz njihove družine prišlo »seme«, po katerem bodo blagoslovljene vse družine. (1. Mojzesova 26:4; 28:14) Toda Rahela ni imela otrok. Jakob je menil, da ji samo Bog lahko da sinove, in ji tako omogoči, da bo imela svoj delež pri teh blagoslovih. Vendar Rahela ni bila potrpežljiva. »Glej, deklo mojo Bilho,« je dejala, »pojdi k njej, da porodi na kolenih mojih, in dobim tudi jaz otrók iz nje.« (1. Mojzesova 30:2, 3)

Morda težko razumemo, zakaj je Rahela tako ravnala. Vendar se iz starodavnih poročnih pogodb, ki so jih našli povsod po Bližnjem Vzhodu, vidi, da je bilo takrat v navadi, da je neplodna žena dala možu služkinjo, da bi ta rodila dediča.a (1. Mojzesova 16:1–3) V nekaterih primerih so na otroke, ki jih je rodila služkinja, gledali kot na ženine otroke.

Ko je Bilha rodila dečka, je Rahela vsa vesela povedala: »Bog mi je storil pravico [je bil moj sodnik, NW] in tudi uslišal glas moj ter mi dal sina.« Imenovala ga je Dan, kar pomeni »sodnik«. Tudi ona je molila zaradi neprijetnega položaja, v katerem je bila. Po rojstvu Bilhinega drugega sina, Neftalija, kar pomeni »moji boji«, je Rahela dejala: »V bojih Božjih sem se borila s sestro svojo in zmogla sem.« Iz imen lahko razberemo, da sta bili sestri tekmici. (1. Mojzesova 30:5–8)

Morda je Rahela mislila, da ravna v skladu s svojimi molitvami, ko je Jakobu dala Bilho, toda Bog ji ni dal otrok po tej poti. Iz tega se lahko nekaj naučimo. Kadar kaj prosimo Jehova, ne smemo biti nepotrpežljivi. Na molitve nam lahko odgovori tako, kot ne pričakujemo, in takrat, ko to najmanj pričakujemo.

Da ne bi zaostajala za sestro, je tudi Leja dala svojo deklo Zilpo Jakobu. Zilpa je najprej rodila Gada, nato pa še Aserja. (1. Mojzesova 30:9–13)

Neki dogodek, ki osvetli rivalstvo med Rahelo in Lejo, je bil povezan z ljubezenskimi jabolčki, ki jih je našel Lejin sin Ruben. Nekdaj so menili, da ta sadež pomaga pri zanositvi. Ko je Rahela želela dobiti nekaj teh jabolčk, je Leja trpko dejala: »Ali se ti zdi premalo, da si vzela moža mojega, hočeš li tudi vzeti ljubezenskih jabolčk sina mojega?« Nekateri iz teh besed sklepajo, da je bil Jakob z Rahelo bolj pogosto, kot z Lejo. Morda je Rahela razumela, da je Lejina pritožba upravičena, zato ji je odgovorila: »Zato naj on s teboj leži nocoj za ljubezenska jabolčka sina tvojega.« Tako je Leja Jakoba, ko se je zvečer vrnil domov, obvestila: »K meni prideš, zakaj prav za plačilo sem te najela za ljubezenska jabolčka svojega sina.« (1. Mojzesova 30:15, 16)

Leja je rodila petega in šestega sina, Isaharja in Zebulona. Zatem je dejala: »Zdaj vendar bo prebival moj mož z menoj, ker sem mu porodila šest sinov.«b (1. Mojzesova 30:17–20)

Ljubezenska jabolčka niso pomagala. Ko je po šestih letih zakona Rahela končno zanosila in rodila Jožefa, je bilo to zato, ker se je Jehova ‚spomnil‘ nanjo in ji odgovoril na molitve. Šele takrat je Rahela lahko rekla: »Odvzel je Bog sramoto mojo.« (1. Mojzesova 30:22–24)

Smrt in zapuščina

Ob rojstvu drugega sina, Benjamina, je Rahela umrla. Jakob jo je resnično ljubil in njena sinova sta mu bila zelo pri srcu. Leta kasneje, ko se je bližal svoji smrti, ni mogel mimo tega, da se ne bi spomnil prezgodnje izgube svoje ljubljene Rahele. (1. Mojzesova 30:1; 35:16–19; 48:7) O Lejini smrti ne vemo nič drugega, razen da jo je Jakob pokopal v jami, v kateri je pozneje želel biti tudi sam pokopan. (1. Mojzesova 49:29–32)

Na stara leta je Jakob priznal, da je bilo njegovo življenje – tudi njegove družinske razmere – težko. (1. Mojzesova 47:9) Nedvomno je bilo življenje težko tudi za Lejo in Rahelo. Njune izkušnje jasno pokažejo, kakšne so žalostne posledice poligamije, in razjasnijo, zakaj je Jehova določil, da bi moral moški imeti eno ženo. (Matej 19:4–8; 1. Timoteju 3:2, 12) Če mož oziroma žena romantičnega oziroma spolnega zanimanja ne osredini na samo eno osebo – to je na svojega zakonca – bo prišlo do ljubosumja. To je eden od razlogov, zakaj Bog prepoveduje nečistovanje in prešuštvo. (1. Korinčanom 6:18; Hebrejcem 13:4)

Kljub vsemu temu je Bog poskrbel – in to dela še vedno – da se je izpolnil njegov namen in pri tem uporabil nepopolne, toda zveste moške in ženske. Sestri sta imeli slabosti, ravno tako kot jih imamo mi. Vendar je Jehova po teh dveh ženskah pričel izpolnjevati obljubo, ki jo je dal Abrahamu. Povsem upravičeno torej lahko rečemo, da sta Rahela in Leja »postavili dom Izraelov«. (Ruta 4:11)

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 9]

Leja in Rahela, vsaka je želela, kar je imela druga, in obe sta bili nesrečni

[Slika na strani 10]

Iz Jakobovih 12 sinov je izšel izraelski narod