Religija – ali navaja k dobremu ali k slabemu?

»KRŠČANSTVU dolgujem hvaležnost, in menim, da ima ta dolg tudi svet, v katerem živimo zadnjih 2000 let.« (Predgovor h knjigi Two Thousand Years—The First Millennium: The Birth of Christianity to the Crusades)

To javno zahvalo »krščanstvu« je napisal angleški pisec in televizijski voditelj Melvyn Bragg. Njegove besede odsevajo mišljenje milijonov prebivalcev po svetu, ki so zvestovdani tej ali oni religiji in podobno menijo, da ji veliko dolgujejo. Prepričani so, da je v njihovem življenju religija močna gonilna sila k dobremu. Neki pisec je denimo rekel, da je islam ‚navdihnil veliko civilizacijo, [. . .] ki je obogatila ves svet‘.

Vloga religije – dobra ali slaba?

Toda Braggove naslednje besede so sprožile resno vprašanje o tem, ali religija na splošno res navaja k dobremu. Dodal je: »Krščanstvo pa tudi meni dolguje pojasnilo.« Za kaj je hotel pojasnilo? »Za nestrpnost, hudobijo, nečlovečnost in ignoriranje, ki je bilo med drugim značilno za velik del krščanske ‚zgodovine‘,« je rekel.

Mnogi bi dejali, da so nestrpnost, hudobija, nečlovečnost in ignoriranje zaznamovali večino svetovnih religij skozi zgodovino. Menijo, da se religija kratko malo izdaja za dobrotnico človeštva, v resnici pa je pod svojo krinko dobrote in svetosti polna hinavščine in laži. (Matevž 23:27, 28) »Nobena izjava v naši literaturi ni tako razširjena kot ta, da je religija posebej pomembna za civilizacijo,« piše v A Rationalist Encyclopædia. »In nobene druge izjave zgodovinska dejstva niso bolj potrdila za neresnično,« je dodano.

Vzemite v roke kateri koli dananšnji časopis, pa boste našli malodane nešteto primerov o verskih voditeljih, ki oznanjajo ljubezen, mir in sočutje, hkrati pa netijo sovraštvo in se sklicujejo na ime Boga, da bi upravičili svoje surove boje. Ni presenetljivo, da mnogi ljudje menijo, da je religija v življenju zelo pogosto razdiralna sila.

Ali bi bilo boljše brez religije?

Nekateri so celo sklenili kakor angleški filozof Bertrand Russell, da bi bilo dobro, če bi sčasoma »sleherno versko prepričanje izginilo«. Po njihovem je odstranitev religije edina trajna rešitev za vse težave človeštva. Toda pri tem ne želijo upoštevati, da lahko ljudje, ki zavračajo religijo, povzročajo prav toliko sovraštva in nestrpnosti kot tisti, ki religijo podpirajo. Karen Armstrong, ki piše o verskih zadevah, nas spominja: »Če nič drugega, je holokavst pokazal, da je [lahko] proticerkvena ideologija prav tako smrtonosna kot kateri koli križarski pohod.« (The Battle for God—Fundamentalism in Judaism, Christianity and Islam)

Ali torej religija res navaja k dobremu ali pa je v resnici glavna korenina težav človeštva? Ali je rešitev teh težav v tem, da se znebimo vseh religij? Premislite, kaj v naslednjem članku o tem pravi Biblija. Odgovor vas bo morda presenetil.