Tolažiti žalujoče

»GOSPOD [me je] pomazilil [. . .], da tolažim vse žalujoče.« (IZAIJA 61:1, 2)

1., 2. Koga bi morali tolažiti in zakaj?

JEHOVA, Bog vsake resnične tolažbe, nas uči, naj ne bomo ravnodušni do tistih, ki jih prizadene nesreča. Uči nas, naj ‚prigovarjajmo malodušnim‘ in tolažimo vse, ki žalujejo. (1. Tesaloničanom 5:14) Ko so soverniki v potrebi, jim priskrbimo takšno pomoč. Ljubezen izkazujemo tudi ljudem zunaj občine, celo tistim, ki v preteklosti morda niso bili do nas prav nič ljubeči. (Matevž 5:43–48; Galatom 6:10)

² Jezus Kristus je prebral in naobrnil nase naslednjo preroško nalogo: »Duh Gospoda Jehove je nad mano, zato ker me je GOSPOD pomazilil, da naj oznanjam blagovestje krotkim; poslal me je obvezovat potrte v srcu [. . .], da tolažim vse žalujoče.« (Izaija 61:1, 2; Lukež 4:16–19) Današnji maziljeni kristjani so že dolgo tega spoznali, da se ta naloga nanaša tudi nanje, in ‚druge ovce‘ se jim pri tem delu z veseljem pridružujejo. (Janez 10:16)

3. Kako bi lahko pomagali ljudem, ki vprašujejo ‚Zakaj Bog dopušča nesreče‘?

³ Ko se zgodi nesreča, postanejo ljudje potrti in pogosto vprašujejo: »Zakaj Bog dopušča takšne nesreče?« Biblija na to vprašanje jasno odgovarja. Vendar pa je morda potreben čas, da bi kdo, ki ni biblijski učenec, odgovor povsem razumel. Pomoč lahko najde v publikacijah Jehovovih prič.a Nekaterim pa bo za začetek v tolažbo že to, če jim preberemo biblijski stavek, kot je na primer Izaija 61:1, 2, saj kaže na Božjo željo, da bi bili ljudje potolaženi.

4. Kako je neki Priči na Poljskem uspelo pomagati obupani dijakinji in kako vam lahko ta doživljaj pomaga biti drugim v pomoč?

⁴ Podobno kot starejši so tolažbe potrebni tudi mladi. Neka potrta najstnica na Poljskem je prijateljico prosila za nasvet. Ta prijateljica, ki je Jehovova priča, je dekle prijazno spraševala in tako izvedela, da so jo mučila naslednja vprašanja in dvomi: »Zakaj je toliko hudobije? Zakaj ljudje trpijo? Zakaj moja hroma sestrica trpi? Zakaj nimam zdravega srca? V cerkvi pravijo, da Bog tako hoče. Če je to res, bom nehala verjeti vanj!« Priča se je tiho pomolila k Jehovu in nato rekla: »Vesela sem, da si me vprašala o tem. Skušala ti bom pomagati.« Povedala ji je, da je kot otrok tudi sama imela dvome in da so ji Jehovove priče pomagali. Pojasnila je: »Spoznala sem, da ljudem trpljenja ne povzroča Bog. On jih ima rad, želi jim najboljše in kmalu bo na zemlji povzročil velike spremembe. Bolezni, starostnih problemov in smrti ne bo več. Poslušni ljudje bodo večno živeli, in to prav tu, na tem planetu.« Pokazala ji je, kaj piše v Razodetju 21:3, 4, Jobovi knjigi 33:25, Izaiju 35:5–7 in 65:21–25. Dekle je po dolgem pogovoru z vidnim olajšanjem dejalo: »Zdaj vem, čemú sploh živim. Te lahko zopet obiščem?« Sprejela je biblijski pouk in preučevala dvakrat na teden.

S tolažbo, ki jo daje Bog

5. Kako naj bi drugim izražali sočutje, da jih bomo zares potolažili?

⁵ Ko se trudimo druge tolažiti, je vsekakor primerno, da smo sočutni. Žalujočemu si prizadevamo z besedami in tonom glasu pokazati, da nam je za njegovo stisko resnično mar. Tega ne bomo dosegli s praznimi frazami. V Bibliji piše, da »imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje«. (Rimljanom 15:4, poudarili mi.) Če to upoštevamo, lahko ljudem ob ustreznem času pojasnimo, kaj je Božje kraljestvo, in jim iz Biblije pokažemo, kako bo to kraljestvo rešilo današnje probleme. Nato lahko razpravljamo o tem, zakaj je to upanje zanesljivo. S tem jih bomo tolažili.

6. Kaj naj bi ljudem pomagali razumeti, da bi jim tolažba iz Svetega pisma lahko povsem koristila?

⁶ Da bi posamezniku tolažba povsem koristila, mora spoznati pravega Boga, kakšno osebnost ima in zanesljivost njegovih obljub. Ko skušamo pomagati komu, ki ni Jehovov častilec, mu je dobro pojasniti naslednje: 1. V Bibliji zapisana tolažba prihaja od Jehova, pravega Boga. 2. Jehova je Vsemogočni, Stvarnik nebes in zemlje. Je Bog ljubezni ter bogat v srčni dobrotljivosti in resnici. 3. Če se zbližamo z Bogom, in sicer tako, da si pridobivamo točno spoznanje iz njegove Besede, lahko dobimo moč, da se spoprimemo z različnimi okoliščinami. 4. V Bibliji zapisani stavki se nanašajo na svojevrstne preizkušnje, s katerimi se spoprijemajo različni posamezniki.

7. a) Kaj lahko dosežemo, če poudarimo, da je tolažba, ki jo daje Bog, ‚obilna po Kristusu‘? b) Kako bi lahko potolažili koga, ki se zaveda, da je ravnal napačno?

⁷ Žalujoče, ki poznajo Biblijo, so nekateri duhovno spodbudili tako, da so jim prebrali Drugi list Korinčanom 1:3–7. Pri tem so poudarili besede »po Kristusu [je] obilna tolažba naša«. (Poudarili mi.) Ta svetopisemski stavek lahko pomaga človeku doumeti, da je v Bibliji tolažba, ki bi se ji moral več posvetiti. Lahko pa tudi priskrbi temelj za nadaljnji pogovor, morda ob drugi priložnosti. Če človek meni, da težave doživlja zaradi slabih reči, ki jih je storil, bi ga lahko, ne da bi ga sodili, opozorili na tolažilne misli iz Prvega Janezovega lista 2:1, 2 in Psalma 103:11–14. Tako druge zares tolažimo s tolažbo, ki jo daje Bog.

Ko življenje resno prizadene nasilje ali gospodarska stiska

8., 9. Kako lahko primerno potolažimo ljudi, ki trpijo zaradi nasilja?

⁸ Nešteto ljudem je življenje resno prizadelo nasilje – nasilje v obliki kriminala ali vojne. Kako jih lahko potolažimo?

⁹ Pravi kristjani pazijo, da se v svetnih sporih niti z besedami niti z deli ne opredeljujejo za nobeno stran. (Janez 17:16) Vendar pa z Biblijo primerno pokažejo, da se bodo današnje krute razmere nekoč končale. Preberejo lahko Psalm 11:5, da bi pokazali, kaj Jehova čuti do tistih, ki imajo radi nasilje, ali pa s Psalmom 37:1–4 opozorijo na Božjo spodbudo, naj se ne maščujemo, temveč naj zaupamo Bogu. Besede iz Psalma 72:12–14 kažejo, kaj Večji Salomon, Jezus Kristus, ki zdaj vlada kot nebeški Kralj, čuti do nedolžnih, ki trpijo zaradi nasilja.

10. Kako vas lahko omenjeni svetopisemski stavki potolažijo, če že leta živite na področju, kjer divja vojna?

¹⁰ Nekateri živijo na področjih, kjer nenehno divjajo boji, medtem ko si nasprotne stranke prizadevajo prevzeti nadzor. Vojno in njene posledice jemljejo kot del življenja. Menijo, da bi se jim stvari obrnile na boljše samo, če bi lahko zbežali v drugo državo. Toda večini se kaj takega nikoli ne posreči in mnogi, ki so to poskušali, so zgubili življenje. Tisti, ki jim uspe priti v drugo državo, pa pogosto ugotovijo, da so se sicer rešili ene vrste težav, vendar jih sedaj čakajo nove. Takšnim bi lahko s Psalmom 146:3–6 pomagali, da bi svoje upanje usmerili v nekaj zanesljivejšega od preselitve. Prerokba iz Matevževega evangelija 24:3, 7, 14 ali Drugega lista Timoteju 3:1–5 bi jim morda lahko pomagala videti celotno sliko ter pomen razmer, ki jih prenašajo, in sicer da živimo v sklenitvi te stare stvarnosti. S stavki, kot sta Psalm 46:1–3, 8, 9 in Izaija 2:2–4, bi jim lahko pomagali uvideti, da zares obstaja upanje za mirno prihodnost.

11. Katera svetopisemska stavka sta potolažila neko ženo v Zahodni Afriki in zakaj?

¹¹ Med obdobjem nenehnih vojn v Zahodni Afriki je neka žena skupaj z družino sredi toče krogel pobegnila od doma. Njeno življenje je bilo prežeto s strahom, žalostjo in bridkim razočaranjem. Ko je družina kasneje živela v drugi državi, se je njen mož odločil zažgati njun poročni list, jo skupaj z desetletnim sinom odslovil, čeprav je bila takrat noseča, in postal duhovnik. Ko so ji Priče pokazali misli iz Lista Filipljanom 4:6, 7 in Psalma 55:22 ter svetopisemske članke iz Stražnega stolpa in Prebudite se!, je končno našla tolažbo in smisel v življenju.

12. a) Kakšno rešitev zagotavlja Sveto pismo tistim, ki trpijo zaradi gospodarske stiske? b) Kako je neki Priči v Aziji uspelo pomagati stranki?

¹² Mnogim milijonom ljudi življenje poslabša gospodarski zlom. Včasih je za takšen zlom prav tako kriva vojna in njene posledice. Ponekod nerazumna vladna politika skupaj s pohlepom in nepoštenostjo tistih na oblasti požira prihranke ljudi in pritiska nanje, naj se odpovejo svoji lastnini. Nekateri si niso nikoli mogli privoščiti veliko dobrin. Vse takšne lahko potolaži zavest, da Bog zagotavlja rešitev tistim, ki mu zaupajo, in jim jamči pravičen svet, v katerem se bodo ljudje veselili dela svojih rok. (Psalm 146:6, 7; Izaija 65:17, 21–23; 2. Petrov 3:13) Ko je Priča v neki azijski državi slišala stranko, kako je zaskrbljena zaradi gospodarskih razmer v državi, ji je pojasnila, da je to, kar se dogaja, del vzorca svetovnih dogodkov. Pogovor na temelju Matevževega evangelija 24:3–14 in Psalma 37:9–11 je vodil v reden biblijski pouk.

13. a) Kako bi lahko z Biblijo pomagali ljudem, ki so jih razočarale prazne obljube? b) Kako se lahko potrudite razpravljati z ljudmi, ki na slabe razmere gledajo kot na dokaz, da ni Boga?

¹³ Kadar ljudje trpijo že veliko let ali pa so jih razočarale že mnoge prazne obljube, lahko postanejo podobni Izraelcem v Egiptu, ki »zaradi malodušnosti« niso poslušali. (2. Mojzesova 6:9, SSP) V takih primerih je morda koristno poudariti, kako vse jim lahko Biblija pomaga, da se uspešno spoprimejo z današnjimi problemi in se ognejo pastem, s katerimi si mnogi po nepotrebnem uničijo življenje. (1. Timoteju 4:8b) Nekateri na slabe razmere, v katerih živijo, morda gledajo kot na dokaz, da ni Boga oziroma da mu ni mar zanje. Z ustreznimi svetopisemskimi stavki bi jim lahko pomagali razumeti, da je Bog sicer pomoč ponudil, vendar je mnogi ne sprejmejo. (Izaija 48:17, 18)

Ob neurjih in potresih

14., 15. Kako so Jehovove priče pokazali, da jim je mar za tiste, ki so zaradi nesreče doživeli šok?

¹⁴ Nesrečo lahko povzroči neurje, potres, požar ali eksplozija. Ljudi morda zajame žalost. Kaj lahko naredimo, da bi potolažili preživelce?

¹⁵ Ljudje morajo vedeti, da se nekdo zanima zanje. V neki državi so zaradi terorističnega napada mnogi doživeli šok. Veliko jih je zgubilo družinske člane, hranilce, prijatelje, zaposlitev oziroma vsakršen občutek varnosti, za katerega so menili, da ga imajo. Jehovove priče so se odpravili do takih v svoji okolici, sočustvovali ob njihovi veliki izgubi in jim iz Biblije brali tolažilne besede. Mnogi so bili za izkazano zanimanje zelo hvaležni.

16. Zakaj sta bili ob nesreči, ki je prizadela Salvador, tamkajšnji Priči zelo učinkoviti v terenski službi?

¹⁶ V Salvadorju se je leta 2001 ob močnem potresu sprožil še debel plaz blata, ki je terjal veliko življenj. Pri tem so umrli 25-letni sin neke Priče in sestri sinove zaročenke. Mladeničeva mati in zaročenka sta se nemudoma zaposlili s terensko službo. Mnogi so jima rekli, da je Bog vzel k sebi tiste, ki so umrli, oziroma da je to bila Božja volja. Priči sta citirali besede iz Pregovorov 10:22 (NW) in tako pokazali, da Bog ne želi, da bi ljudje trpeli. Prebrali sta jim List Rimljanom 5:12, da bi jim razložili, da je do smrti prišlo zaradi človekovega greha, in ne ker bi to bila Božja volja. Opozorili sta tudi na tolažilno sporočilo iz Psalma 34:18, Psalma 37:29, Izaija 25:8 in Razodetja 21:3, 4. Ljudje so jima radi prisluhnili, še posebno zato, ker sta tudi sami v nesreči izgubili družinske člane. Pričeli sta veliko biblijskih poukov.

17. Kako lahko pomagamo, ko pride do nesreče?

¹⁷ Ko udari nesreča, se lahko pripeti, da kdo potrebuje takojšnjo fizično pomoč. To morda pomeni, da je treba poklicati zdravnika, pomagati človeku, da pride v bolnišnico, ali pa storiti, kar je mogoče, da bi se poskrbelo za hrano in bivališče. Med eno takšno nesrečo, ki se je leta 1998 zgodila v Italiji, je neki novinar opazil, da Jehovove priče »delujejo praktično in ponudijo pomoč trpečim, ne glede na to, katere vere so«. Ponekod dogodki, prerokovani za zadnje dni, povzročajo veliko trpljenja. Jehovove priče na teh področjih ljudi opozarjajo na biblijske prerokbe in jih tolažijo z biblijskim zagotovilom, da bo Božje kraljestvo prineslo človeštvu pravo varnost. (Pregovori 1:33; Miha 4:4)

Ob smrti družinskega člana

18.–20. Kaj tolažilnega lahko rečete ali naredite, ko komu umre kdo od družinskih članov?

¹⁸ Vsak dan milijone ljudi žaluje zaradi smrti kake drage osebe. Žalujoče lahko srečate v krščanski strežbi ali pa pri opravljanju vsakdanjih opravil. Kaj lahko rečete ali storite, da bi jih potolažili?

¹⁹ Ali je človek čustveno vznemirjen? Ali je v hiši veliko žalujočih sorodnikov? Morda bi želeli marsikaj povedati, vendar je pomembno, da ste taktni. (Propovednik 3:1, 7) Mogoče bo primerno, da mu izrazite sožalje, pustite ustrezno biblijsko publikacijo (brošuro, revijo ali traktat) ter ga nato čez nekaj dni ponovno obiščete, da bi videli, ali mu lahko še kako pomagate. Ob primernem času mu iz Biblije preberite kakšno spodbudno misel. To lahko učinkuje pomirjevalno in zdravilno. (Pregovori 16:24; 25:11) Mrtvih ne morete obujati, kot je to delal Jezus. Lahko pa pokažete, kaj o stanju mrtvih piše v Bibliji, čeprav to verjetno ne bo čas za spodbijanje napačnih gledišč. (Psalm 146:4; Propovednik 9:5, 10; Ezekiel 18:4) Skupaj lahko preberete biblijske obljube o vstajenju. (Janez 5:28, 29; Dejanja 24:15) Morda bi se lahko pogovorili o tem, kaj te obljube pomenijo, na podlagi kakega biblijskega zapisa o vstajenju. (Lukež 8:49–56; Janez 11:39–44) Opozorite tudi na lastnosti ljubečega Boga, ki nam daje takšno upanje. (Job 14:14, 15; Janez 3:16) Pojasnite, kako so ti nauki koristili vam osebno in zakaj jim zaupate.

²⁰ Če boste žalujočega povabili v kraljestveno dvorano, se bo lahko seznanil z ljudmi, ki imajo zares radi svoje bližnje in vedo, kako izgrajevati drug drugega. Neka ženska na Švedskem je spoznala, da je to tisto, kar je iskala že vse svoje življenje. (Janez 13:35; 1. Tesaloničanom 5:11, SSP)

21., 22. a) Kaj se od nas zahteva, če želimo druge tolažiti? b) Kako lahko potolažite koga, ki že dobro pozna Sveto pismo?

²¹ Ali ste včasih v precepu, kaj reči ali storiti, ko kdo žaluje, najsibo znotraj krščanske občine ali zunaj nje? Grška beseda, ki se v Bibliji pogosto prevaja s »tolažba«, dobesedno pomeni »povabilo biti ob nekom«. Da bi bili pravi tolažniki, moramo biti tistim, ki žalujejo, na voljo. (Pregovori 17:17)

²² Kaj, če človek, ki ga želite potolažiti, že ve, kaj Biblija pravi o mrtvih, o odkupnini in vstajenju? Že sama navzočnost prijatelja, ki je enakega prepričanja, je lahko tolažilna. Če žalujoči želi govoriti, ga pazljivo poslušajte. Nikar ne mislite, da morate imeti nekakšen govor. Če preberete svetopisemske stavke, nanje glejte kot na Božje izjave, ki obema ojačajo srce. Izrazite trdno prepričanje, da oba verjameta temu, kar je v teh stavkih obljubljeno. Z odsevanjem Božjega sočutja in govorjenjem o dragocenih resnicah, zapisanih v Božji Besedi, lahko tudi vi pomagate žalujočim, da prejmejo tolažbo in moč, ki jo daje Jehova, »Bog vsake tolažbe«. (2. Korinčanom 1:3)

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

• Koga mnogi krivijo za nesreče in kako jim lahko pomagamo?

• Kako bi lahko drugim pomagali, da bi jim biblijska tolažba povsem koristila?

• Kaj mnogim v vašem kraju povzroča žalost in kako jih lahko potolažite?

[Slike na strani 23]

Seznanjanje s sporočilom resnične tolažbe v težavnih časih

[Vir slike]

Begunsko taborišče: UN PHOTO 186811/J. Isaac

[Slika na strani 24]

Tolažilna je lahko že sama navzočnost prijatelja