Svet z izkrivljenimi pogledi na zvestovdanost

NEKEGA toplega petkovega večera se je mladenič v Tel Avivu v Izraelu pridružil skupini mladostnikov, ki je stala pred nočnim klubom. Nekaj trenutkov kasneje je med množico odjeknila strahovita eksplozija.

Neki drug samomorilski terorist, ki se je razstrelil z bombo, je žrtvoval svoje življenje in ga nasilno vzel tudi devetnajstim drugim mladim. »Vsepovsod deli teles, in to samih mladih ljudi, tako mladih – to je bil najgrozljivejši prizor, kar sem jih kdaj videl,« je neki zdravnik kasneje povedal novinarjem.

»Obstajajo lastnosti, ki jih vsakdo občuduje, na primer zvestoba in vdanost [. . .], zaradi katerih pa lahko hitreje pride do vojn in jih je tudi teže končati,« je Thurstan Brewin napisal v The Lancet. Da, človeška zgodovina je vse od križarskih vojn tako imenovanega krščanstva do pogromov v nacistični Nemčiji okrvavljena od pokolov, ki se jih je zagrešilo v imenu vdanosti.

Vse več žrtev nezvestovdanosti

Fanatična zvestovdanost je nedvomno lahko pogubna, vendar tudi pomanjkanje zvestovdanosti lahko na družbo deluje razdiralno. Biti zvestovdan po Webster’s New Encyclopedic Dictionary pomeni, biti ‚zvest osebi ali načelom‘ in »obsega človekovo neomajno vdanost kljub vsakršni skušnjavi, da bi se komu ali čemu izneveril oziroma koga izdal«. Čeprav večina ljudi pravi, da takšno obliko zvestovdanosti ceni, pa družbi te lastnosti silno primanjkuje na najbolj temeljni ravni – v družinskem krogu. Stopnja razvez je zelo poskočila zaradi poudarjanja lastne zadovoljitve, obremenitev in pritiskov v vsakodnevnem življenju ter posledic splošno razširjene spolne nezvestobe. In kakor pri žrtvah v bombnem napadu v Tel Avivu, so tudi v tem primeru nedolžne žrtve pogosto mladi.

»Zaradi družinske nestabilnosti, ki je posledica razveze, ločitve in enostarševstva, med drugim pogosto trpi otrokova izobrazba,« piše v nekem poročilu. Videti je, da še posebej fantom v družinah, kjer je mati samohranilka, preti nevarnost slabše izobrazbe, samomora in mladostniškega kriminala. V Združenih državah vsako leto milijon otrok doživi razvezo svojih staršev, in polovica vseh otrok v tej državi, ki se bo v katerem koli letu rodila poročenim staršem, bo do svojega 18. leta verjetno žrtev razveze. Statistični podatki kažejo, da lahko mnogi mladi v drugih delih sveta pričakujejo podobno žalosten izid.

Ali je zvestovdanost preveč plemenita?

Zaradi sedanjega propada tradicionalne zvestovdanosti so besede kralja Davida videti ustreznejše kot kdaj prej: »Pomagaj, GOSPOD, ker preminil je dobrodelnik [zvestovdani, NW], ker izginila so zvesta srca izmed sinov človeških.« (Psalm 12:1) Zakaj je povsod tako malo zvestovdanosti? Roger Rosenblatt je za revijo Time napisal: »Čeprav je zvestovdanost plemenita, je v našem ustroju enostavno preveč strahu, nezaupanja vase, preračunljivosti in častihlepnosti, da bi od naše šibke človeške vrste lahko pričakovali, da se bo ravnala po tej lastnosti.« Biblija o času, v katerem živimo, odkrito pravi: »Ljudje bodo samoljubni, [. . .] nesveti [nezvestovdani, NW], brezsrčni.« (2. Timoteju 3:1–5)

Glede na to, da zvestovdanost oziroma nezvestovdanost močno vpliva na človekovo razmišljanje in dejanja, bi se lahko vprašali: ‚Kdo si upravičeno zasluži, da smo mu zvestovdani?‘ Bodite pozorni na to, kaj ima o tem vprašanju povedati naslednji članek.

[Navedba vira slike na strani 3]

Zgornja slika: © AFP/CORBIS