Bog sprejema vse narode

JOHNA je, ko je prvič obiskal Mali, ganila prisrčna gostoljubnost Mamadouja in njegove družine. Ko je John sedel na tleh in nespretno jedel iz skupne sklede, je razmišljal, kako bi svojemu gostitelju kar najprimerneje podaril nekaj nadvse dragocenega – kraljestveno dobro novico iz Božje Besede, Biblije. Čeprav je znal francosko, jezik, ki ga govorijo v Maliju, se je spraševal, kako naj se pogovarja z družino, ki veruje in razmišlja povsem drugače kot on.

Nič presenetljivega ni, da je pomislil na biblijsko pripoved o mestu Babel, kjer je Bog upornim ljudem zmešal jezik. (1. Mojzesova 11:1–9) Tako so se na raznih koncih sveta pojavila ljudstva z različnimi jeziki, vero in mišljenjem. Danes, ko sta potovanje in preseljevanje postala nekaj vsakdanjega, se mnogi celo v svoji soseski srečujejo s podobnim izzivom kot John: Kako o biblijskem upanju govoriti ljudem iz drugačnega družbenega okolja?

Staroveški zgled

Jona je, tako kot drugi izraelski preroki, govoril predvsem Izraelcem. Prerokoval je takrat, ko so v odpadniškem desetrodovnem kraljestvu s svojimi običaji javno sramotili Boga. (2. kraljev 14:23–25) Predstavljajte si, kako se je Jona odzval na posebno nalogo, da naj zapusti svojo domovino in gre v Asirijo oznanjevat Ninivljanom, ljudem z drugačno vero in kulturo. Jona morda ni niti govoril njihovega jezika, vsaj tekoče ne. Kakor koli že, očitno je bil to zanj prevelik izziv, zato je raje zbežal. (Jona 1:1–3)

Brez dvoma se je Jona moral naučiti, da Bog Jehova ne gleda samo na zunanjost, temveč da preiskuje tudi srce. (1. Samuelova 16:7) Potem ko ga je Jehova čudežno rešil pred utopitvijo, mu je znova naročil, naj gre oznanjat Ninivljanom. Jona ga je ubogal in tako so se Ninivljani kot skupina pokesali. Vendar pa Jona še vedno ni imel pravilnega stališča. Jehova ga je zato z učinkovitim praktičnim poukom naučil, da mora svoje stališče popraviti. Vprašal ga je: »Meni naj se ne smili Niniv, mesta velikega, v katerem je več nego stoindvajset tisoč ljudi, ki ne vedo razločka med desnico in levico svojo.« (Jona 4:5–11) Kaj pa mi danes? Kako lahko pomagamo ljudem iz drugačnega družbenega okolja?

Sprejemanje Samarijanov in Nejudov

Jezus je v prvem stoletju svojim sledilcem zapovedal, naj pridobivajo učence iz ljudi vseh narodov. (Matevž 28:19) To pa za Jezusove učence ni bilo tako enostavno, saj so bili Judje in so, tako kot Jona, bili navajeni govoriti samo z ljudmi iste narodnosti in kulture, kot so bili sami. Seveda so tudi nanje vplivali splošno razširjeni predsodki tistih dni, vendar je Jehova stvari vodil tako, da so njegovi služabniki postopoma spoznali, kaj pričakuje od njih.

Prvi korak je bil premagati predsodke med Judi in Samarijani. Judje niso imeli s Samarijani nobenih stikov. Vendar je Jezus več kot enkrat pripravil pot za to, da bi v prihodnosti Samarijani sprejeli dobro novico. Svojo nepristranskost je pokazal, ko je govoril s Samarijanko. (Janez 4:7–26) Ob neki drugi priložnosti je vernemu Judu s ponazoritvijo o usmiljenem Samarijanu pokazal, da so tudi Nejudje zmožni pokazati ljubezen do bližnjega. (Lukež 10:25–37) Ko je prišel čas, da Jehova Samarijane privede v krščansko občino, so Filip, Peter in Janez – vsi judovskega rodu – oznanjevali prebivalcem Samarije. Njihovo sporočilo je v tem mestu povzročilo veliko radost. (Dejanja 8:4–8, 14–17)

Če je bilo judovskim kristjanom težko ljubiti že Samarijane, ki so bili pravzaprav daljni sorodniki Judov, jim je moralo biti še toliko teže pokazati ljubezen do Nejudov oziroma poganov, ki so jih Judje zaničevali in sovražili. Vseeno pa je po Jezusovi smrti ovira med Judovskimi kristjani in Nejudi lahko bila odstranjena. (Efežanom 2:13, 14) Da bi Jehova pomagal Petru sprejeti to novo ureditev, mu je v videnju dejal: »Kar je Bog očistil, ne imej ti za nečisto.« Nato ga je po svojem duhu vodil k Nejudu Korneliju. Ko je Peter razumel Jehovovo stališče, namreč da naj tega človeka narodov nima za nečistega, ker ga je Bog očistil, je pod navdihnjenjem dejal: »V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dejanja 10:9–35) Kako začuden je bil Peter, ko je Jehova z izlitjem svetega duha na Kornelija in njegovo družino pokazal, da jih je sprejel!

Pavel – izvoljena posoda za narode

Pavlova strežba je odličen zgled tega, kako Jehova svoje služabnike postopoma pripravlja na to, da ljubijo ljudi vseh vrst in jim pomagajo. Jezus je ob Pavlovi spreobrnitvi rekel, da bo Pavel služil kot izvoljena posoda in bo ponesel Njegovo ime narodom. (Dejanja 9:15, NW ) Pavel je nato odšel v Arabijo, morda zato, da bi poglobljeno razmislil o Božjem namenu z njim, da dobro novico oznani med narodi. (Galatom 1:15–17)

Pavel je med svojim prvim misijonarskim potovanjem goreče oznanjeval Nejudom. (Dejanja 13:46–48) Jehova je Pavlovo dejavnost blagoslovil, kar je bil dokaz, da je apostol ravnal v skladu z Jehovovo ureditvijo. Pavel je to, da povsem razume Jehovovo gledišče, pokazal s tem, da je pogumno pograjal Petra, ki se je pristransko ogibal druženja z nejudovskimi brati. (Galatom 2:11–14)

Nadaljnji dokaz tega, da je Pavlovo naprezanje usmerjal Bog, je viden iz Pavlovega drugega misijonarskega potovanja, ko mu je sveti duh preprečil, da bi oznanjeval v rimski provinci Bitiniji. (Dejanja 16:7) Čas očitno ni bil primeren. Vseeno pa so kasneje nekateri Bitinci postali kristjani. (1. Petrov 1:1) V videnju je neki Makedonec Pavla rotil: »Pridi v Makedonijo in pomagaj nam!« Zato je Pavel sklenil spremeniti smer potovanja, da bi lahko v tej rimski provinci objavil dobro novico. (Dejanja 16:9, 10, SSP )

Pavlova sposobnost prilagajanja je bila močno preizkušena, ko je pričeval Atenčanom. Grški in rimski zakon sta namreč prepovedovala uvajanje tujih bogov in novih verskih običajev. Pavlova ljubezen do ljudi ga je spodbudila, da je njihove verske običaje temeljito preučil. V Atenah je opazil oltar z napisom »Nepoznanemu Bogu« in to posebnost omenil v svojem pričevalskem delu. (Dejanja 17:22, 23) Na kako odličen način je svoje sporočilo predstavil prijazno in spoštljivo!

Kako vesel je moral biti Pavel, ko se je ozrl na rezultate dela, ki ga je opravil kot apostol narodov! Pomagal je ustanoviti občine, ki so jih sestavljali številni kristjani nejudovskega porekla, in sicer v Korintu, Filipih, Tesaloniki in galatijskih mestih. Pomagal je tudi vernim možem in ženam, kot so Damara, Dionizij, Sergij Pavel in Tit. Kakšna prednost je bila videti ljudi, ki prej niso poznali niti Jehova niti Biblije, da sprejemajo resnico o krščanstvu! Glede svoje vloge pri tem, da so Nejudje spoznavali resnico, je izjavil: »Pri tem pa mi je bilo najbolj do tega, da ne oznanjam evangelija tam, kjer se je že imenoval Kristus, [. . .] marveč kakor je pisano: ‚Katerim se ni oznanilo o njem, bodo videli, in kateri niso slišali, bodo razumeli‘.« (Rimljanom 15:20, 21) Ali bi lahko tudi mi razglašali dobro novico ljudem, katerih kultura se razlikuje od naše?

Pomagati vsem ljudstvom na zemlji

Salomon je Jehova v molitvi prosil za Neizraelce, ki bi Ga prišli častit v jeruzalemski tempelj. Prosil ga je: »Poslušaj v nebesih, v mestu prebivanja svojega, in stori vse, za kar te kliče inostranec; da spoznajo vsi narodi na zemlji tvoje ime.« (1. kraljev 8:41–43, poudarili mi.) Na tisoče kraljestvenih oznanjevalcev v mnogih deželah ima danes podobne občutke. Srečujejo ljudi, podobne Ninivljanom, ki v duhovnem smislu »ne vedo razločka med desnico in levico svojo«. Poleg tega si kraljestveni oznanjevalci želijo sodelovati pri izpolnitvi prerokb, ki govorijo o zbiranju pravih častilcev iz raznih narodov. (Izaija 2:2, 3; Miha 4:1–3)

Prav kakor biblijsko sporočilo upanja sprejemajo ljudje iz tako imenovanega krščanstva, ga sprejemajo tudi ljudje z drugačno versko vzgojo. Kako naj bi to vplivalo na vas osebno? Pošteno se preiščite. Če čutite, da so predsodki v vas globoko ukoreninjeni, jih odpravite tako, da razvijate ljubezen.a Ne zavračajte ljudi, ki jih je Bog pripravljen sprejeti. (Janez 3:16)

Preden se boste pogovarjali z ljudmi iz drugačnega družbenega okolja, se miselno pripravite. Seznanite se z njihovim prepričanjem, zanimanjem in načinom razmišljanja; nato poiščite stične točke. Bodite dobrotljivi in sočutni. Ne prerekajte se, temveč bodite prilagodljivi in spodbudni. (Lukež 9:52–56) S takšnim ravnanjem boste razveseljevali Jehova, »ki hoče, da se rešijo vsi ljudje [ljudje vseh vrst, NW ] in pridejo do spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:4)

Kako radostni smo, da so v naših občinah ljudje, ki izhajajo iz raznolikih družbenih okolij! (Izaija 56:6, 7) Kako prijetno nam je pri srcu, ko poleg imen Marija, Janez, Štefan in Franc, slišimo tudi imena, kot so Mamadou, Ljubiša, Husein in Ibrahim. Resnično, ‚odprla so se nam velika vrata za delovanje‘. (1. Korinčanom 16:9, SSP) Da bi le izkoristili priložnosti, ki se nam ponujajo, da razglašamo vabilo nepristranskega Boga, Jehova, in sprejemamo ljudi iz vseh narodov!

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 23]

Pavel je bil prilagodljiv in je tako dobro novico oznanjeval povsod

. . . v Atenah

. . . v Filipi

. . . na potovanju