»Udarci prijateljevi«

APOSTOL Pavel je videl, da je treba kristjane v Galaciji v prvem stoletju nekoliko opomniti. Verjetno pa da bi preprečil kakršno koli užaljenost, je vprašal: »Tako sem torej postal vaš sovražnik, govoreč vam resnico?« (Galatom 4:16)

Pavel jim ni postal sovražnik, ker jim je ‚govoril resnico‘. Pravzaprav je ravnal v skladu z biblijskim načelom: »Udarci prijateljevi so iz zvestih misli.« (Pregovori 27:6) Vedel je, da ima grešnik lahko ranjen ponos. Zavedal pa se je tudi, da bi mu lahko s tem, ko mu ne bi dal potrebnega discipliniranja, pravzaprav odrekel izraz ljubezni Boga Jehova. (Hebrejcem 12:5–7) Torej Pavel, kot zvest prijatelj, ki mu je bilo veliko do tega, da bi občina imela dolgoročne koristi, ni molčal in je opominjajoče svetoval.

Jehovove priče danes izpolnjujejo nalogo, naj ‚pridobivajo v učence vse narode, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli jim je [Jezus Kristus] zapovedal‘. (Poudarili mi.) Ti iskreni kristjani pri tem ne kompromitirajo biblijskih resnic, ki razgaljajo ter obsojajo doktrinalne napake in nekrščansko vedenje. (Matevž 15:9; 23:9; 28:19, 20; 1. Korinčanom 6:9, 10) Nikakor niso postali sovražniki, ki bi jih človek zavračal, temveč izražajo zanimanje kot pristni prijatelji.

Psalmist je z vpogledom, ki mu ga je navdihnil Bog, napisal: »Udari naj me pravični, ljubezen je to, in posvari naj me, je kakor mazilo glavi: ne brani se glava moja.« (Psalm 141:5)