Vprašanja bralcev
Zakaj biblijski prevod New World Translation v Drugem Petrovem listu 3:13 govori o ‚novih nebesih [množina] in novi zemlji‘, v Razodetju 21:1 pa napoveduje »novo nebo [ednina] in zemljo novo«?
To je predvsem slovnična podrobnost, povezana z izvirnima jezikoma. Kar se tiče pomena, je videti, da nanj ne vpliva kaj posebej.
Razmislimo najprej o Hebrejskih spisih. V izvirnem jeziku je v besedilu hebrejska beseda šamáyim, prevedena z »nebo/-esa«, vedno v množini. Njena množinska oblika očitno ne odseva množine, ki je znak spoštovanja, temveč nakazuje množino za »razsežnost področja« oziroma »celoto, sestavljeno iz neštetih ločenih delov ali točk«. Pri tem se misli na to, da se fizična nebesa razprostirajo daleč od Zemlje v vse smeri in obsegajo na milijarde zvezd. Kadar je pred šamáyim določni člen, ga prevod New World Translation skoraj brez izjeme prevaja z »nebesa«, kot je to v Izaiju 66:22. Kadar se šamáyim pojavlja brez določnega člena, se ga lahko prevaja v ednini (»nebo«, kot je v Prvi Mojzesovi knjigi 1:8; 14:19, 22; Psalmu 69:34) ali pa v množini (»nebesa«, kot je to v Prvi Mojzesovi knjigi 49:25; Knjigi sodnikov 5:4; Jobovi knjigi 9:8; Izaiju 65:17).
V Izaiju 65:17 in 66:22 je hebrejska beseda za nebesa v množinski obliki in odločeno je bilo, da se jo dosledno prevaja z »nova nebesa in nova zemlja«.
Grška beseda ouranós pomeni »nebo«, v množini pa je to ouranoí, »nebesa«. Prevajalci grške Septuaginte so v obeh stavkih, v Izaiju 65:17 in 66:22, zanimivo, uporabili obliko v ednini.
Kako pa je z navedenima primeroma izraza »novo nebo [oziroma nova nebesa] in nova zemlja« v Krščanskih grških spisih?
Apostol Peter je v svojem Drugem listu 3:13 uporabil grško množino. Tik pred tem (7., 10. in 12. vrstica) je tudi v množini govoril o današnjih hudobnih ‚nebesih‘. Tako je bil dosleden, ko je v 13. vrstici uporabil množino. Poleg tega se zdi, da je citiral iz izvirnega hebrejskega stavka Izaija 65:17, v katerem je množina, tako kot je tudi v Drugem Petrovem listu 2:22 citiral iz hebrejskega besedila, Pregovori 26:11. Peter je tako pokazal, da »novih pa nebes [množina] in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi«.
Apostol Janez pa je – nekoliko drugače – v Razodetju 21:1 očitno jemal iz Septuagintinega prevoda Izaija 65:17, ki je vseboval, kot smo omenili, grško besedo za »nebo« v ednini. Janez je zato napisal: »Videl sem novo nebo in zemljo novo; kajti prvo nebo in prva zemlja sta bila prešla.«
To so s prevodi povezane slovnične podrobnosti. Pri tem naj ponovimo, da pomensko, kot je videti, ni razlike, pa naj kdo bere ali govori o »novih nebesih« ali pa o »novem nebu«. Bodisi da uporabimo eno bodisi drugo, pomen ostaja isti.
[Navedba vira slike na strani 31]
Zvezde: Frank Zullo