‚Reši sebe in tiste, ki te poslušajo‘

»Pazi nase in na svoje poučevanje. [. . .] Če boš namreč ravnal tako, boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo.« (1. TIMOTEJU 4:16, SSP)

1., 2. Kaj vzgibava prave kristjane, da še naprej opravljajo svoje življenje rešujoče delo?

V NEKI odmaknjeni vasi na severnem Tajskem dva zakonca, Jehovovi priči, preizkušata svoje na novo pridobljeno jezikovno znanje pri pripadnikih nekega gorskega plemena. Da bi vaščanom lahko govorila o dobri novici o Božjem kraljestvu, sta se pred kratkim lotila učenja lahujščine.

² »Težko opiševa najino radost in zadovoljstvo, ko delujeva med temi zanimivimi ljudmi,« razlaga mož. »Resnično čutiva, da sva udeležena pri izpolnitvi besed iz Razodetja 14:6, 7, namreč da se bo radostno sporočilo razglašalo ‚vsakemu narodu in rodu in jeziku‘. Le malo je takih področij, kamor dobra novica še ni prodrla, in tukajšnje je prav gotovo eno od teh. Imava skoraj več biblijskih poukov, kot jih zmoreva voditi.« Ta par nedvomno upa, da ne bo rešil le sebe, ampak tudi tiste, ki ju poslušajo. Mar ne upamo tudi vsi mi kristjani, da nam bo uspelo storiti enako?

»Pazi nase«

3. Kaj moramo storiti najprej, če želimo rešiti druge?

³ Apostol Pavel je Timoteju svetoval, naj »pazi nase in na svoje poučevanje«, in to se nanaša na vse kristjane. (1. Timoteju 4:16, SSP) Zares, da bi lahko drugim pomagali do rešitve, moramo najprej paziti nase. Kako lahko to storimo? Kot prvo moramo budno paziti na čas, v katerem živimo. Jezus je navedel vseskupno znamenje, tako da bi njegovi sledilci vedeli, kdaj bo prišlo do »sklenitve stvarnosti« (NW). Vendar je Jezus tudi povedal, da ne bomo natančno vedeli, kdaj bo prišel konec. (Matevž 24:3, 36) Kako bi se morali na to odzvati?

4. a) Kakšno stališče bi morali imeti glede časa, ki je preostal tej stvarnosti? b) Kakšnega stališča bi se morali ogibati?

⁴ Vsakdo od nas se lahko vpraša: ‚Ali ta čas, kar ga je še preostalo tej stvarnosti, uporabljam za to, da bi rešil sebe in tiste, ki me poslušajo? Ali pa razmišljam »Glede na to, da ne vemo natančno, kdaj bo prišel konec, se ne bom ukvarjal s tem«?‘ Slednje stališče je nevarno. Je namreč v nasprotju z Jezusovim opozorilom: »Bodite [. . .] pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.« (Matevž 24:44) Zdaj gotovo ni čas za to, da bi izgubili navdušenje za Jehovovo službo ali pa da bi varnost oziroma zadovoljstvo iskali v svetu. (Lukež 21:34–36)

5. Kakšen zgled so pokazali Jehovovi predkrščanski priče?

⁵ To, da pazimo nase pa lahko pokažemo tudi s tem, da kot kristjani zvesto vztrajamo. Božji služabniki v preteklosti so vztrajali, pa naj so pričakovali takojšnjo rešitev ali ne. Pavel je zatem, ko je navedel zglede predkrščanskih prič, kot so Abel, Enoh, Noe, Abraham in Sara, dejal: »Niso prejeli izpolnitve obljub, temuč so jih oddaleč gledali, jih pozdravljali in pripoznavali, da so tujci in priseljenci na zemlji.« Niso se vdali željam po lagodnem življenju in tudi niso podlegli nemoralnim pritiskom okoli sebe, ampak so željno pričakovali »izpolnitve obljub«. (Hebrejcem 11:13; 12:1)

6. Kako je to, kako so kristjani v prvem stoletju gledali na rešitev, vplivalo na njihov način življenja?

⁶ Kristjani v prvem stoletju so se prav tako imeli za »tujce« na tem svetu. (1. Petrov 2:11) Pravi kristjani niso niti zatem, ko so bili rešeni v uničenju Jeruzalema leta 70 n. š., nehali oznanjevati ali se zatekati k posvetnemu načinu življenja. Vedeli so, da tiste, ki ostanejo zvesti, čaka velika rešitev. Pravzaprav je apostol Janez do leta 98 n. š. napisal: »Svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:17, 28)

7. Kako v današnjem času Jehovove priče kažejo vztrajnost?

⁷ V današnjem času pa tudi Jehovove priče vztrajajo v krščanskem delu, čeprav doživijo hudo preganjanje. Ali je njihova vztrajnost zaman? Nikakor, saj nam je Jezus zagotovil: »Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen«, pa naj bo to konec te stare stvarnosti ali pa konec človekovega sedanjega življenja. Jehova se bo ob vstajenju spomnil vseh svojih zvestih služabnikov, ki so umrli, ter jih nagradil. (Matevž 24:13, SSP; Hebrejcem 6:10)

8. Kako lahko pokažemo, da cenimo vztrajnost kristjanov v preteklosti?

⁸ Poleg tega smo veseli, da se zvesti kristjani v preteklosti niso zanimali le za svojo rešitev. Nedvomno smo mi, ki smo zaradi njihovega prizadevanja izvedeli za Božje kraljestvo, hvaležni, da so vztrajali pri izpolnjevanju Jezusove zapovedi: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, [. . .] učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Vse dokler imamo to možnost, lahko našo hvaležnost pokažemo s tem, da oznanjujemo še drugim, ki še niso slišali dobre novice. Vendar je oznanjevanje le prvi korak k pridobivanju učencev.

‚Pazi na svoje poučevanje‘

9. Kako nam lahko pozitivno stališče pomaga vzpostavljati biblijske pouke?

⁹ K naši nalogi ne spada le oznanjevanje, temveč tudi poučevanje. Jezus nam je naročil, naj ljudi učimo izpolnjevati vse, kar koli nam je zapovedal. Resda je na nekaterih področjih videti, da se le redki želijo učiti o Jehovu. Vendar če imamo negativen pogled na področje, lahko to ovira naš trud pri vzpostavljanju biblijskih poukov. Yvette, pionirka na področju, za katerega so nekateri dejali, da je neplodno, je opazila, da so tisti, ki so prišli v ta kraj na obisk in niso imeli takšnega negativnega stališča, vzpostavljali biblijske pouke. Zatem ko je začela na to bolj pozitivno gledati, je tudi sama našla ljudi, ki so želeli preučevati Biblijo.

10. Katero ključno vlogo imamo kot biblijski učitelji?

¹⁰ Nekateri kristjani se morda obotavljajo zainteresiranim osebam ponuditi, da bi z njimi preučevali Biblijo, ker menijo, da ne bodo zmogli voditi pouka. Res je, imamo različne sposobnosti. Vendar nam ni treba biti zelo usposobljeni, da bi uspeli kot učitelji Božje Besede. Čisto biblijsko sporočilo je močno in Jezus je dejal, da ovcam podobni prepoznajo glas pravega Pastirja, ko ga zaslišijo. Torej je naša naloga enostavno to, da karseda jasno prenesemo sporočilo Dobrega pastirja, Jezusa. (Janez 10:4, 14)

11. Kako ste lahko bolj učinkoviti, ko pomagate biblijskemu učencu?

¹¹ Kako lahko bolj učinkovito prenesete Jezusovo sporočilo? Najprej se seznanite s tem, kaj Biblija govori o obravnavani temi. Preden začnete o njej poučevati druge, jo morate sami razumeti. Prav tako poskusite med poukom ohranjati dostojanstveno, toda prijateljsko ozračje. Učenci, tudi tisti, ki so zelo mladi, se bolje učijo, kadar so sproščeni in je učitelj do njih spoštljiv ter prijazen. (Pregovori 16:21)

12. Kako se lahko prepričate, ali učenec to, kar ga učite, tudi razume?

¹² Kot učitelj ne boste želeli dejstev predstaviti zgolj tako, da jih bo učenec mehanično ponavljal. Učeno mu pomagajte tudi razumeti. Njegova izobrazba, življenjske izkušnje in to, koliko je seznanjen z Biblijo, vse to bo vplivalo na njegovo dojemanje tega, kar mu govorite. Zato bi se morda lahko vprašali: ‚Ali dojema pomen svetopisemskih stavkov, ki so navedeni v preučevalnem gradivu?‘ To lahko od njega izveste, če mu postavite vprašanja, na katera ne more odgovoriti samo z da ali ne, ampak zahtevajo pojasnilo. (Lukež 9:18–20) Po drugi strani pa se nekateri učenci obotavljajo spraševati učitelja. Tako gredo morda naprej, ne da bi povsem dojeli to, kar se jih poučuje. Spodbudite učenca, naj vas sprašuje in vam pove, kadar česa ne razume povsem. (Marko 4:10; 9:32, 33)

13. Kako lahko pomagate učencu postati učitelj?

¹³ Pomemben cilj pri vodenju biblijskega pouka je učencu pomagati, da postane učitelj. (Galatom 6:6) Da bi to dosegli, ga lahko prosite, naj vam za ponovitev preučene snovi kako točko pojasni s preprostimi besedami, kakor če bi to razlagal komu, ki o čem takem prvič sliši. Kasneje, ko se usposobi za sodelovanje v strežbi, ga lahko povabite, da gresta skupaj na področje. Z vami bo verjetno bolj sproščeno delal in to mu bo pomagalo, da bo bolj zaupal vase, ter bo naposled pripravljen sam iti v strežbo.

Pomagajte učencu postati Jehovov prijatelj

14. Kaj imate kot učitelj za glavni cilj in kaj vam ga bo pomagalo doseči?

¹⁴ Glavni cilj vsakega krščanskega učitelja je pomagati učencu, da si pridobi Jehovovo prijateljstvo. Tega ne boste dosegli le z besedami, temveč tudi s svojim zgledom. Učenje z zgledom močno vpliva na srce učencev. Dejanja lahko resnično povedo več od besed, še posebej, kadar v učenca vcepljamo moralne vrline in pri njem zbujamo gorečnost. Če bo videl, da to, kar govorite in delate, izhaja iz vašega dobrega odnosa z Jehovom, ga bo to morda še bolj spodbudilo, da še sam razvije takšen odnos.

15. a) Zakaj je pomembno, da učenec razvije pravi vzgib za služenje Jehovu? b) Kako lahko učencu pomagate še naprej duhovno napredovati?

¹⁵ Morali bi si želeti, da učenec Jehovu služi zato, ker ga ljubi, ne pa samo zato, ker ne bi bil rad uničen v harmagedonu. S tem ko mu boste pomagali razviti takšen čist vzgib, boste gradili z negorljivimi materiali, ki bodo prestali preizkuse njegove vere. (1. Korinčanom 3:10–15) Napačen vzgib, denimo pretirana želja, da bi posnemal vas ali katerega koli drugega človeka, ga ne bo niti okrepil, da bi se uprl nekrščanskim vplivom, niti opogumil za to, da bi delal, kar je prav. Zapomnite si, da ne boste za vedno njegov učitelj. Dokler imate to priložnost, ga lahko spodbujate, da se čimbolj zbliža z Jehovom, tako da vsak dan bere Božjo besedo in o njej premišljuje. Tako bo še dolgo po tem, ko boste z njim nehali preučevati, iz Biblije in na Bibliji temelječih publikacij še naprej vsrkaval ‚vzorec zdravih besed‘. (2. Timoteju 1:13, NW)

16. Kako lahko učenca naučite iz srca moliti?

¹⁶ Učencu pa lahko pomagate zbližati se z Jehovom tudi tako, da ga naučite iz srca moliti. Kako lahko to naredite? Morda s tem, da ga usmerite na Jezusovo vzorčno molitev ter na mnoge iskrene molitve, ki so zapisane v Bibliji, denimo tiste v psalmih. (Psalmi 17, 86, 143; Matevž 6:9, 10) Poleg tega bo učenec zaznal vaše občutke do Jehova, ko vas bo na začetku in na koncu pouka slišal moliti. Iz vaših molitev naj bi torej vedno vela iskrenost in odkritost, kot tudi duhovna in čustvena uravnovešenost.

Prizadevajte si rešiti svoje otroke

17. Kako lahko starši pomagajo svojim otrokom ostati na poti v rešitev?

¹⁷ Med tistimi, ki jih želimo rešiti, so seveda tudi naši družinski člani. Veliko otrok krščanskih staršev je iskrenih in ‚trdnih v veri‘. Vendar pa nekateri resnice morda nimajo močno ukoreninjene v svojem srcu. (1. Petrov 5:9; Efežanom 3:17; Kološanom 2:7) Mnogi od teh mladih potem, ko se približajo odrasli dobi ali vstopijo vanjo, zapustijo krščansko pot. Če ste roditelj, kaj lahko storite, da bi bil takšen izid manj verjeten? Kot prvo si lahko prizadevate za tem, da ustvarite zdravo družinsko ozračje. Dobro družinsko življenje polaga temelj za zdrav pogled na avtoriteto, cenjenje pravih vrednot in srečne odnose z drugimi. (Hebrejcem 12:9) Tako so lahko tesne družinske vezi izhodišče za to, da se otrokovo prijateljstvo z Jehovom lahko razvija. (Psalm 22:10) Močne družine delajo vse skupaj kot celota, tudi če morajo starši žrtvovati čas, ki bi ga lahko uporabili za osebne koristi. Tako lahko s svojim zgledom otroke naučite, kako se v življenju pravilno odločati. Starši, to, kar otroci najbolj potrebujejo od vas, niso gmotne dobrine, temveč vi – vaš čas, energija in ljubezen. Ali dajete svojim otrokom vse to?

18. Na katera vprašanja morajo starši pomagati svojim otrokom najti odgovore?

¹⁸ Krščanski starši ne bi nikoli smeli domnevati, da bodo njihovi otroci kar avtomatično postali kristjani. Daniel, starešina in oče petih otrok, opaža: »Starši si morajo vzeti čas, da pomagajo otrokom pregnati dvome, katerih se neogibno navzamejo v šoli in na drugih krajih. Otrokom morajo potrpežljivo pomagati najti odgovore na vprašanja, kot so: ‚Ali dejansko živimo v času konca? Ali je res samo ena prava vera? Zakaj neki na videz prijazen sošolec ni dobra družba? Ali je vedno napačno imeti spolne odnose pred zakonom?‘« Starši, lahko se zanesete na to, da bo Jehova blagoslovil vaša prizadevanja, saj se tudi on zanima za blagor vaših otrok.

19. Zakaj je najboljše, da ravno starši preučujejo s svojimi otroki?

¹⁹ Nekaterim staršem se morda zdi, da niso ustrezni za to, da bi preučevali s svojimi otroki. Vendar vam ni treba tako čutiti, kajti nihče ne more vaših otrok poučiti bolje od vas. (Efežanom 6:4) S tem ko boste preučevali s svojimi otroki, boste lahko neposredno spoznali, kaj imajo v srcu in mislih. Ali so njihove besede odkritosrčne ali pa mehanične? Ali zares verjamejo v to, o čemer se učijo? Ali je Jehova zanje resničen? Odgovore na ta in druga pomembna vprašanja lahko dobite samo, če s svojimi otroki osebno preučujete. (2. Timoteju 1:5)

20. Kako lahko starši poskrbijo, da bo družinski pouk prijeten in koristen?

²⁰ Kako lahko družinski pouk, potem ko z njim enkrat začnete, vzdržujete? Joseph, starešina ter oče mladega sina in hčere, pravi: »Družinski pouk bi moral biti, kakor vsak biblijski pouk, prijeten, nekaj, česar bi se vsakdo veselil. Če želimo v naši družini to doseči, potem ne smemo biti preveč togi glede časa. Naš pouk lahko traja eno uro, vendar tudi če imamo tu in tam samo deset minut časa, vseeno preučujemo. Ena stvar, zaradi katere je pouk za naše otroke vrhunec tedna, je ta, da na njem zaigramo prizore iz knjige Moja knjiga biblijskih zgodb.a To, kolikšen vtis to naredi nanje in kako močno doumejo reči, je veliko pomembnejše od tega, koliko odstavkov pregledamo.«

21. Kdaj vse lahko starši poučujejo svoje otroke?

²¹ Seveda pa poučevanje otrok ni omejeno samo na formalne učne ure. (5. Mojzesova 6:5–7) Priča na Tajskem, ki smo ga omenili na začetku, pravi: »Živo se spominjam, kako me je oče jemal s sabo na oznanjevanje, kako sva se s kolesi odpravila do odročnih predelov našega občinskega področja. Nedvomno je bil odličen zgled staršev in to, da so nas poučevali v vsakršnih okoliščinah, tisto, kar nam je pomagalo odločiti se za polnočasno službo. In nedvomno je takšen pouk učinkoval. Še vedno delujem na odročnih predelih področja!«

22. Kakšen bo izid, če boste ‚pazili nase in na svoje poučevanje‘?

²² Kmalu, in to ravno ob pravem času, bo Jezus prišel izvršit Božjo obsodbo nad to stvarnostjo. Ta veliki dogodek se bo nato zapisal v svetovno zgodovino, vendar pa bodo Jehovu njegovi zvesti služabniki še naprej služili z upanjem na večno rešitev. Ali upate, da boste med njimi tudi vi, skupaj s svojimi otroki in biblijskimi učenci? Potem si zapomnite: »Pazi nase in na svoje poučevanje. Vztrajaj v tem. Če boš namreč ravnal tako, boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:16, SSP)

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasnite?

• Kakšno stališče bi morali imeti, glede na to, da ne vemo natančno za čas Božje sodbe?

• Kako vse lahko ‚pazimo na naše poučevanje‘?

• Kako lahko pomagate učencu postati Jehovov prijatelj?

• Zakaj je pomembno, da si starši vzamejo čas za poučevanje svojih otrok?

[Slika na strani 15]

Laže se učimo v dostojanstvenem, toda prijateljskem ozračju

[Slika na strani 18]

Uprizarjanje biblijskih zgodb, kot je denimo Salomonovo sojenje dveh žena, naredi družinski pouk prijeten