Spominjajte se svojega Velikega Stvarnika!
»Spominjaj se [Velikega, NW] Stvarnika svojega [. . .], preden pridejo hudi dnevi.« (PROPOVEDNIK 12:1)
1. Kako bi si morali Bogu posvečeni mladi želeti uporabiti svojo mladost in moči?
JEHOVA daje svojim služabnikom moč, da spolnjujejo njegovo voljo. (Izaija 40:28–31) To velja ne glede na njihovo starost. Vendar bi si še posebej Bogu posvečeni mladi morali želeti modro uporabiti svojo mladost in moči. Zato si jemljejo k srcu nasvet »Propovednika«, staroizraelskega kralja Salomona. Spodbujal je: »Spominjaj se Stvarnika svojega v dnevih mladosti svoje, preden pridejo hudi dnevi in se približajo leta, o katerih porečeš: Niso mi všeč!« (Propovednik 1:1; 12:1)
2. Kaj bi otroci posvečenih kristjanov morali delati?
2 Salomonov opomin, da bi se v mladosti spominjali Velikega stvarnika, je bil sprva namenjen mladeničem in mladenkam v Izraelu. Že z rojstvom so postali del naroda, ki je bil posvečen Jehovu. Kako pa je z otroki današnjih posvečenih kristjanov? Vsekakor bi morali imeti v mislih Velikega stvarnika. S tem ga bodo častili in od tega sami imeli korist. (Izaija 48:17, 18)
Odlični zgledi iz preteklosti
3. Kakšen zgled so dali Jožef, Samuel in David?
3 Mnogi mladi iz biblijskega poročila so pokazali odličen zgled kot taki, ki so se spominjali svojega Velikega stvarnika. Jakobov sin Jožef se je vse od mladih nog spominjal svojega Stvarnika. Ko ga je Potifarjeva žena nagovarjala k spolni nemorali, jo je odločno zavrnil ter dejal: »Kako bi torej jaz storil toliko zlo in grešil zoper Boga?« (1. Mojzesova 39:9) Levit Samuel se svojega Stvarnika ni spominjal le v otroštvu, temveč vse svoje življenje. (1. Samuelova 1:22–28; 2:18; 3:1–5) Mladi David iz Betlehema je nedvomno imel v mislih svojega Stvarnika. Njegovo zaupanje v Boga je bilo očitno, ko se je soočil s filistejskim velikanom Goliatom. Izjavil je: »Ti greš k meni z mečem, s sulico in s kopjem, a jaz grem k tebi v imenu GOSPODA nad vojskami, Boga vojnih vrst Izraelovih, ki si jih sramotil. Današnji dan te GOSPOD izda v roko mojo, in udarim te in ti vzamem glavo [. . .] in vsa zemlja spozna, da je Bog v Izraelu. In ves ta zbor spozna, da GOSPOD rešuje, a ne z mečem, ne s sulico; zakaj GOSPODOV je boj, in on vas da v roko našo!« Kmalu za tem je Goliat umrl in Filistejci so začeli bežati. (1. Samuelova 17:45–51)
4. a) Kaj kaže na to, da sta se ujeta izraelska deklica v Siriji in mladi kralj Josija spominjala svojega Velikega stvarnika? b) Kako je dvanajstletni Jezus pokazal, da se spominja svojega Stvarnika?
4 Zopet druga mlada oseba, ki se je spominjala Velikega stvarnika, je bila ujeta izraelska deklica. Ženi sirijskega vojaškega poveljnika Naamana je tako odlično pričevala, da se je Naaman odpravil k Božjemu preroku, bil ozdravljen gobavosti in postal Jehovov častilec. (2. kraljev 5:1–19) Mladi kralj Josija je pogumno podpiral čisto čaščenje Jehova. (2. kraljev 22:1–23:25) Toda najodličnejši zgled človeka, ki se je že v rosnih letih spominjal svojega Velikega stvarnika, je bil Jezus iz Nazareta. Razmislite o tem, kaj se je zgodilo, ko je bil star 12 let. Starša sta ga vzela s seboj, ko sta šla v Jeruzalem na pasho. Ob vrnitvi domov sta opazila, da Jezusa ni, zato sta se vrnila, da bi ga poiskala. Tretjega dne sta ga našla v templju, ko je z učeniki razpravljal o svetopisemskih vprašanjih. Jezus je v odgovor na materino zaskrbljeno poizvedovanje vprašal: »Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je Očeta mojega [v hiši mojega Očeta, NW]?« (Lukež 2:49) Jezusu je to, da je v templju, ‚v hiši svojega Očeta‘, dobil informacije duhovne vrednosti, koristilo. Kraljestvena dvorana Jehovovih prič je danes odličen kraj za pridobivanje točnega spoznanja o našem Velikem stvarniku.
Jehova se spominjajte sedaj!
5. Kako bi s svojimi besedami izrazili to, kar je dejal propovednik in je zapisano v Propovedniku 12:1?
5 Tisti, ki iz vsega srca časti Jehova, se želi čimprej lotiti Njegove službe ter mu služiti vse svoje življenje. Kaj pa lahko pričakuje človek, ki zapravi svojo mladost za nepomembne reči, s tem ko se ne spominja svojega Stvarnika? Pod Božjim navdihnjenjem je propovednik dejal: »Spominjaj se Stvarnika svojega v dnevih mladosti svoje, preden pridejo hudi dnevi in se približajo leta, o katerih porečeš: Niso mi všeč!« (Propovednik 12:1)
6. Kaj priča za to, da sta se ostarela Simeon in Ana spominjala svojega Velikega stvarnika?
6 Nihče se ne veseli ‚hudih dnevov‘ starosti. Toda starejši, ki hranijo Boga v mislih, so radostni. Ostareli Simeon na primer je v templju vzel v naročje malega Jezusa ter radostno izjavil: »Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svoji v miru, ker so videle oči moje zveličanje tvoje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje poganov in v slavo ljudstva tvojega Izraela.« (Lukež 2:25–32) Štiriinosemdesetletna Ana se je prav tako spominjala svojega Stvarnika. Neprestano je bila v templju in bila je zraven, ko so tja prinesli malega Jezusa. »Prav tisto uro je prišla v tempelj počastit Boga. In pripovedovala je o otroku vsem, ki so pričakovali odrešenje Jeruzalema.« (Lukež 2:36–38, Ekumenska izdaja)
7. Kako je s tistimi, ki so se postarali v Božji službi?
7 Današnji priče za Jehova, ki so se postarali v Božji službi, morda prenašajo bolečine in omejitve poznih let. Toda kako srečni so in kako zelo cenimo njihovo zvesto služenje! Ker vedo, da Jehova s svojo nepremagljivo močjo bedi nad zemljo in da je postavil Jezusa Kristusa za mogočnega nebeškega kralja, imajo ‚radost GOSPODOVO‘. (Nehemija 8:10) Sedaj je čas, da tako mladi kot starejši pazijo na spodbudo: »Mladeniči in tudi device, starci z dečki vred – naj hvalijo ime GOSPODOVO! kajti vzvišeno je ime njegovo, On sam, slava njegova sega čez zemljo in nebo.« (Psalm 148:12, 13)
8., 9. a) Komu »hudi dnevi« ne prinašajo zadovoljstva in zakaj je temu tako? b) Kako bi razložili besede iz Propovednika 12:2?
8 Tistim, ki ne mislijo na svojega Velikega stvarnika in nimajo razumevanja njegovih veličastnih namenov, »hudi dnevi« starosti ne prinašajo zadovoljstva in morda so zelo boleči. Nimajo duhovnega doumevanja, ki lahko uravnovesi nadloge starosti in gorje, v katerem je človeštvo, vse odkar je bil Satan vržen iz nebes. (Razodetje 12:7–12) Zato nas propovednik spodbuja, naj se spominjamo svojega Stvarnika, »preden otemni solnce in svetloba in mesec in zvezde ter se oblaki povrnejo po dežju«. (Propovednik 12:2) Kaj pomenijo te besede?
9 Salomon primerja mlada leta s poletjem v Palestini, ko sonce, mesec in zvezde svetijo z jasnega neba. Takrat je vse zelo svetlo. Toda v starosti so človekovi dnevi kakor mrzlo, deževno zimsko obdobje z nenehnimi nalivi težav. (Job 14:1) Kako žalostno bi bilo, če bi vedeli za Stvarnika, a mu ne bi služili v poletju svojega življenja! Ko v življenju nastopi zimski čas starosti, vse potemni, še posebej za tiste, ki so zaradi ničevih opravil izpustili priložnost, da v mladosti služijo Jehovu. Vendar ne glede na to, koliko smo stari, ‚zvesto hodimo za GOSPODOM‘, kot je to storil Kaleb, zvest spremljevalec preroka Mojzesa. (Jozue 14:6–9)
Učinki staranja
10. Kaj predstavljajo a) »varuhi hiše«? b) »močni možje«?
10 Nadalje Salomon govori o težavah ob dnevu, »ko se tresejo varuhi hiše in se krivijo močni možje. Mlinarice pešajo, ker jih je premalo, gledalke skoz okenca otemnijo.« (Propovednik 12:3, SSP) ‚Hiša‘ označuje človeško telo. (Matevž 12:43–45; 2. Korinčanom 5:1–8) Njeni »varuhi« so roke in dlani, ki varujejo telo ter ga oskrbujejo s potrebnim. Te se v starosti pogosto slabotno, živčno in nenadzorovano tresejo. »Močni možje« – noge – niso več močni stebri, temveč oslabijo in se ukrivijo, tako da stopala le še podrsavajo. Ali niste srečni, da kljub temu vidite starejše sovernike na krščanskih shodih?
11. Kdo so v prenesenem pomenu »mlinarice« in »gledalke skoz okenca«?
11 »Mlinarice pešajo, ker jih je premalo« – kako pa? Zobje morda zgnijejo ali se jih odstrani; ostane jih malo, če sploh kaj. S težavo drobijo tršo hrano ali pa tega sploh ne morejo več delati. »Gledalke skoz okenca«, oči, skupaj z umskimi sposobnostmi, ki nam omogočajo, da vidimo – postanejo medle ali pa povsem otemnijo.
12. a) Kako »se duri proti ulicam zapro«? b) Kaj menite glede ostarelih kraljestvenih oznanjevalcev?
12 Propovednik nadaljuje: »In se duri proti ulicam zapro; ko potihne mlina klopotanje in človek vztrepeče ob glasu ptička in se zamolklo glasé vse hčere petja.« (Propovednik 12:4) Dvoje duri, ustnici, se ne odpirata kaj dosti ali pa sploh ne, da bi izrazili, kaj je v ‚hiši‘ oziroma telesu tistih, ki so v poznih letih in ne služijo Bogu. Ničesar ne pošljejo na ‚ulico‘ javnega življenja. Kako pa je z gorečimi ostarelimi kraljestvenimi oznanjevalci? (Job 41:14) Morda od hiše do hiše hodijo počasi in nekateri morda s težavo govorijo, toda nedvomno hvalijo Jaha! (Psalm 113:1)
13. Kako propovednik opiše še druge probleme starejših ljudi, toda kaj velja za starejše kristjane?
13 Klopotanje mlina potihne, ko človek žveči hrano z dlesnimi brez zob. Starček na svoji postelji ne spi mirno. Moti ga celo ptičje čivkanje. Redko zapoje kako pesem in če že zapoje kako melodijo, ta zveni slabotno. »Vse hčere petja« – zvoki melodije – »se zamolklo glasé.« Starejši človek glasbo in pesem, ki jo drugi izvajajo, slabo sliši. Vendar pa starejši maziljenci in njihovi družabniki, izmed katerih nekateri tudi niso več tako mladi, na krščanskih shodih povzdigujejo glasove v pesmih hvale Bogu. Kako veseli smo, da jih imamo ob sebi, ko v občini hvalimo Jehova! (Psalm 149:1)
14. Kakšni strahovi mučijo starejše ljudi?
14 Kako žalostne so razmere starejših, še posebej tistih, ki se ne menijo za Stvarnika! Propovednik pravi: »Ko je človeka strah višin in grozot na potu. Mandljevec odcveti [cvete, Antonin Chraska], kobilica se s težavo premika in kaprovec [kapra, NW] se razpoči; ko človek odhaja v hišo svoje večnosti in žalovalci krožijo po cesti.« (Propovednik 12:5, EI) Mnogo starejših se, ko so na vrhu visokega stopnišča, boji, da bodo padli. Celo če pogledajo kaj visokega, lahko postanejo omotični. Ko morajo iti ven na ulico, kjer je veliko ljudi, se jih polasti groza ob pomisli, da se lahko poškodujejo ali jih napadejo tatovi.
15. Kako »mandljevec cvete« in kako se kobilica »s težavo premika«?
15 To, da »mandljevec cvete«, očitno kaže na to, da starejšemu človeku lasje začnejo siveti in potem postanejo snežno beli. Osiveli lasje izpadejo, kakor beli cvetovi mandljevca. Človek, ki se »s težavo premika«, ki je morda sključen in mu roke visijo ob telesu ali pa jih ima oprte v boke, tako da mu pri tem komolci štrlijo navzven, je podoben kobilici. Če je kdo od nas nekoliko videti takšen, naj drugi le opazijo, da smo v Jehovovi energični, urni vojski kobilic! (Glej Stražni stolp, 1. maj 1998, strani 8–13.)
16. a) Na kaj nas spomni to, da se ‚kapra razpoči‘? b) Kaj je človekova ‚hiša večnosti‘ in kateri znaki bližajoče se smrti postanejo očitni?
16 Starejšemu človeku hrana slabo tekne, pa čeprav je okusna kakor kapra. Kapre namreč že dolgo uporabljajo za vzbujanje teka. To, da se »kapra razpoči«, pokaže, da starejšemu človeku ob zmanjšanju teka niti ta plod ne more več zbuditi želje po hrani. To nakazuje, da se bliža ‚hiši svoje večnosti‘, grobu. Če svojega Stvarnika ne nosi v mislih in hodi po takšni hudobni poti, da se ga Bog ob vstajenju ne bo spomnil, bo to za vedno njegov dom. Znaki bližajoče se smrti so razvidni iz žalnih glasov in ječanja, ki prihaja izza vrat starostnikovih ust.
17. Kako se ‚srebrna vrvica‘ utrga in kaj morda predstavlja »zlata oljenica«?
17 Spodbujeni smo, da se našega Stvarnika spominjamo, »preden se utrga vrvica srebrna in se razbije zlata oljenica in se razpoči vedro pri studencu in se razdere črpalno kolo nad vodnjakom«. (Propovednik 12:6) ‚Srebrna vrvica‘ je morda hrbtenjača. Ko se ta izredna pot impulzov do možganov nepopravljivo poškoduje, je smrt neogibna. »Zlata oljenica« morda označuje možgane, ki ležijo v oljenici podobni lobanji, na katero je pritrjena hrbtenjača. Ko možgani, ki so dragoceni kakor zlato, nehajo delovati, nastopi smrt.
18. Kaj je v prenesenem pomenu »vedro pri studencu« in kaj se zgodi, ko se to razpoči?
18 »Vedro pri studencu« je srce, ki sprejme tok krvi ter ga zopet pošlje naprej, da kroži po telesu. Ob smrti je srce kakor razpočeno vedro, ki se je raztreščilo ob studencu, ker ne more več sprejemati, zadrževati ter črpati krvi, ki je življenjsko pomembna za hranjenje in krepčanje telesa. ‚Razdrto črpalno kolo‘ se neha vrteti, kroženje življenje ohranjujoče krvi se ustavi. Jehova je tako Salomonu razkril krvni obtok mnogo prej, preden je v 17. stoletju zdravnik William Harvey pojasnil kroženje krvi.
19. Kako se besede iz Propovednika 12:7 nanašajo na smrt?
19 Propovednik je še dodal: »In prah se povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.« (Propovednik 12:7) »Črpalno kolo« se razdere – človeško telo, ki je bilo prvotno ustvarjeno iz zemeljskega prahu, se povrne v prah. (1. Mojzesova 2:7; 3:19) Duša umre, ker se duh oziroma življenjska sila, ki jo je dal Bog, vrne k našemu Stvarniku ter pri njem ostane. (Ezekiel 18:4, 20; Jakob 2:26)
Kakšna bo prihodnost tistih, ki se spominjajo?
20. Kaj je Mojzes prosil v molitvi, kot je to zapisano v Psalmu 90:12?
20 Salomon je zelo učinkovito pokazal, kako pomembno se je spominjati našega Velikega stvarnika. Prav gotovo za tiste, ki hranijo Jehova v mislih in iz vsega srca spolnjujejo njegovo voljo, življenje, ki je sorazmerno kratko ter polno težav, ni vse. Najsibo mladi ali starejši, imajo enako držo kakor Mojzes, ki je molil: »Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro.« Božji ponižni prerok je iskreno hrepenel po tem, da bi Jehova njemu in izraelskemu ljudstvu pokazal oziroma jih poučil, kako naj kažejo modrost in cenjenje do ‚dni svojih let‘ ter jih uporabijo boguvšečno. (Psalm 90:10, 12)
21. Kaj moramo delati, če želimo šteti svoje dni Jehovu v slavo?
21 Še posebej krščanski mladi bi morali biti odločeni poslušati propovednikov nasvet, naj imajo Stvarnika v mislih. Kakšne sijajne priložnosti imajo, da opravljajo sveto službo Bogu! Ne glede na to, koliko smo stari, če se v tem ‚času konca‘ naučimo šteti svoje dni Jehovu v slavo, bomo morda lahko to počeli v nedogled. (Daniel 12:4; Janez 17:3) Da bi to delali, pa se moramo seveda spominjati našega Velikega stvarnika. Prav tako moramo izpolnjevati vso svojo dolžnost do Boga.
Kako bi odgovorili?
◻ Zakaj so mladi spodbujeni, naj se spominjajo svojega Stvarnika?
◻ Kateri so nekateri svetopisemski zgledi tistih, ki so se spominjali svojega Velikega stvarnika?
◻ Kakšni so nekateri učinki starosti, ki jih je opisal Salomon?
◻ Kakšna prihodnost se obeta tistim, ki imajo Jehova v mislih ?
[Slika na strani 15]
David, ujeta izraelska deklica, Ana in Simeon so se spominjali Jehova
[Slika na strani 16]
Starejši priče za Jehova radostno opravljajo sveto službo našemu Velikemu stvarniku