Biblija odgovarja na življenjsko pomembna vprašanja današnjih dni

ALI ima Biblija danes kakšno vrednost? Če naj bi bil odgovor pritrdilen, bi ta stara knjiga vsekakor morala svojim bralcem dajati smernice o temah, ki so sedaj zanimive in aktualne. Ali Biblija daje kakšne koristne nasvete o stvareh, ki so res pomembne v današnjem svetu?

Poglejmo si dve trenutno sporni vprašanji. Pri tem bomo raziskali, kaj o teh zadevah pravi Biblija.

Zakaj Bog dovoljuje trpljenje?

Glede na okoliščine v današnjem svetu se eno od najbolj pogosto postavljenih vprašanj glasi: Zakaj Bog dovoli, da trpijo nedolžni? Vprašanje je upravičeno, saj je vedno več ljudi prizadetih zaradi nasilnega kriminala, korupcije, genocida, kake osebne nesreče in tako dalje.

Junija 1998 se je denimo v severni Nemčiji hitri potniški vlak zaletel v most in umrlo je več kot sto potnikov. Morija je vznemirila celo izkušene zdravstvene delavce in gasilce, ki so poskrbeli za poškodovane in mrtve. Neki škof evangeličanske cerkve je vprašal: »Ljubi Bog, zakaj se je moralo to zgoditi?« Sam škof ni imel odgovora.

Doživljaj kaže, da ko nedolžni trpijo zaradi česa hudega, ne da bi dobili pojasnilo, zakaj, včasih postanejo zagrenjeni. Tu lahko pomaga Biblija; pojasnjuje namreč, zakaj so nedolžni žrtve hudobije in trpljenja.

Ko je Bog Jehova ustvaril zemljo in vse na njej, ni imel namena, da bi človeštvo mučila hudobija in trpljenje. Kako smo lahko o tem prepričani? Ker je po končanem ustvarjanju »Bog [. . .] videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro«. (1. Mojzesova 1:31, SSP) Vprašajte se: ‚Če bi jaz opazil kaj hudega, ali bi to razglasil za »zelo dobro«?‘ Seveda ne! Tako tudi takrat, ko je Bog razglasil vse za »zelo dobro«, na zemlji ni bilo sledu hudega. Kdaj in kako pa se je hudo začelo?

Kmalu po ustvaritvi naših prvih staršev, Adama in Eve, se je Evi približalo močno duhovno stvarjenje ter spodbijalo resničnost Jehovovih besed in upravičenost njegove suverenosti. (1. Mojzesova 3:1–5) To stvarjenje, Satan Hudič, je pozneje trdilo, da ljudje v stiski ne ostanejo zvestovdani Bogu. (Job 2:1–5) Kako se je Jehova odzval na ta položaj? Dovolil je, da preteče čas, v katerem bi postalo očitno, da ljudje ne morejo neodvisno od njega usmerjati svojih stopinj. (Jeremija 10:23) Kadar stvarjenja ravnajo v nasprotju z Božjimi zakoni in načeli, se to konča z grehom, ki povzroča boleče razmere. (Propovednik 8:9; 1. Janezov 3:4) Jehova je vedel, da bodo nekateri ljudje kljub temu neugodnemu položaju ostali značajni do njega.

Od tega nesrečnega upora v Edenu je minilo kakih 6000 let. Ali je to predolgo? Jehova bi lahko Satana in vse, ki ga podpirajo, uničil že pred stoletji. Toda ali ni boljše, da je počakal, dokler se ni odpravil vsak dvom, ki bi se lahko porajal o upravičenosti Jehovove suverenosti in značajnosti ljudi do njega? Ali se v današnjih sodnih sistemih v kakem sodnem procesu ne zahteva tudi več let za to, da se dokaže, kdo ima prav in kdo ne?

Glede na to, kako pomembni sta sporni vprašanji, postavljeni pred Boga in človeštvo – vprašanje vesoljne suverenosti in značajnosti ljudi – je Bog zelo modro dovolil, da mine nekaj časa! Sedaj zelo jasno vidimo, kaj se zgodi, kadar ljudje ne upoštevajo Božjih zakonov in zadeve vzamejo v svoje roke. Končalo se je z vsepovsod razširjenim hudim. In zato danes trpi toliko nedolžnih.

Božja Beseda pa na srečo kaže, da hudobija ne bo trajala večno. Pravzaprav bo Jehova kmalu naredil konec vsemu zlu in njim, ki ga povzročajo. »Hudobne,« piše v Pregovorih 2:22, SSP, »bodo iztrebili iz dežele, varljivce bodo iztrgali iz nje.« Na drugi strani pa lahko zvesti Bogu z veseljem pričakujejo čas, ki je zdaj že zelo blizu, ko »smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več«. (Razodetje 21:⁠4)

Biblija torej jasno pojasnjuje, zakaj trpijo nedolžni. Zagotavlja nam tudi, da bo hudobije in trpljenja kmalu konec. Medtem pa, ko prenašamo težave današnjega življenja, potrebujemo odgovor še na eno zelo pomembno vprašanje.

Kakšen je smisel življenja?

Danes si ljudje morda bolj kot kdaj prej v človeški zgodovini prizadevajo ugotoviti, v čem je smisel življenja. Mnogi se sprašujejo: ‚Zakaj živim? Kako lahko najdem smisel v svojem življenju?‘ K takim vprašanjem jih navajajo različne okoliščine.

Nekoga lahko v življenju pretrese osebna nesreča. V začetku 1998. leta so denimo na Bavarskem v Nemčiji ugrabili dvanajstletno deklico in jo umorili. Po letu dni je njena mati priznala, da vsak dan preživi v iskanju smisla življenja – toda zaman. O smislu življenja razmišljajo tudi nekateri mladi. Iščejo varnost, izpolnjenost in občutek pripadnosti, vendar naposled obupajo nad razširjeno hinavščino in korupcijo. Drugi posamezniki gradijo svoje življenje na karieri, odkrijejo pa, da moč, ugled in premoženje ne zadovoljijo notranjega hrepenenja po tem, da bi našli razlog za svoj obstoj.

Naj se kdo o smislu življenja sprašuje zaradi česar koli že, to vprašanje zahteva resen in zadovoljiv odgovor. Zopet nam je lahko Biblija v veliko korist. Daje nam razpoznati, da je Jehova Bog namena, ki ima tehtne razloge za vse, kar dela. Vprašajmo se: Ali bi zgradili hišo, ne da bi za to imeli razlog? Verjetno ne, saj gradnja hiše zahteva veliko denarnega vlaganja in lahko traja več mesecev ali let. Hišo gradite zato, da bi lahko sami ali kdo drug živel v njej. Enako logiko se lahko uporabi pri Jehovu. On se pri ustvarjanju zemlje in živih bitij na njej ni trudil kar brez razloga oziroma namena. (Primerjaj Hebrejcem 3:4.) Kakšen je torej njegov namen za zemljo?

Izaija je v prerokbi označil Jehova z »on sam je Bog! [. . .], obrazovatelj zemlje in stvaritelj njen«. Zares, »on jo je utrdil, ni je ustvaril puste, ampak upodobil jo je v prebivanje«. (Izaija 45:18) Da, Jehova je ustvaril zemljo z namenom, da bi se na njej prebivalo. Psalm 115:16 pravi: »Nebesa so nebesa GOSPODOVA, a zemljo je dal sinom človeškim.« Biblija torej pokaže, da je Jehova zemljo ustvaril zato, da bi na njej prebivali poslušni ljudje, ki bi skrbeli zanjo. (1. Mojzesovo 1:27, 28)

Ali je Jehova ob uporu Adama in Eve spremenil svoj namen? Ne. Kako smo lahko tako prepričani? No, razmislite o naslednjem. Biblija je bila napisana tisočletja po uporu v Edenu. Če bi Bog opustil svoj prvotni namen, zakaj to ni omenjeno v Bibliji? Očitni sklep je, da je njegov namen za zemljo in človeštvo ostal nespremenjen.

Zraven tega se Jehovovi nameni nikoli ne izjalovijo. Bog nam po Izaiju zagotavlja: »Kakor pada dež ali sneg z neba in se ne vrača tja, temuč napaja zemljo ter jo dela rodovitno, da iz nje raste, da daje seme sejalcu in lačnemu kruh: tako bode beseda moja, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Izaija 55:10, 11)

Kaj Bog pričakuje od nas

Jasno je torej, da smo lahko prepričani o izpolnitvi Božjega namena, da bodo na zemlji večno prebivali poslušni ljudje. Če želimo biti med tistimi, ki bodo imeli prednost stalno živeti na zemlji, moramo narediti to, kar je rekel kralj Salomon: »Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13; Janez 17:⁠3)

Živeti v skladu z Jehovovim namenom za človeštvo pomeni spoznati pravega Boga in se ravnati po njegovih zahtevah, zapisanih v Svetem pismu. Če to delamo, lahko gojimo upanje na večno življenje na rajski zemlji, na kateri ne bomo nikoli nehali spoznavati novih stvari o Bogu in njegovem čudovitem stvarstvu. (Lukež 23:43, NW) Kako sijajen obet!

Mnogi, ki se pri iskanju smisla življenja obrnejo na Biblijo, že sedaj najdejo veliko srečo. Neki mladenič po imenu Alfred denimo ni mogel odkriti smisla v življenju. Religija se mu je s svojim vmešavanjem v vojno pristudila, politike pa ni maral zaradi hinavščine in korupcije. Obiskal je Indijance v Severni Ameriki, v upanju, da bo pri njih dobil razsvetljenje o življenjskem smislu, a se je naposled razočaran vrnil v Evropo. V obupu se je zatekel k mamilom in divji glasbi. Toda pozneje je z rednim in skrbnim preiskovanjem Biblije sprevidel resnični smisel življenja in našel zadovoljstvo.

Zanesljiva luč na naši poti

Kaj torej lahko sklenemo o Bibliji? Ali ima danes kakšno vrednost? Nedvomno jo ima, saj ponuja smernice glede sedanjih vprašanj. Biblija pojasnjuje, da hudobija ni Božje delo, in nam pomaga najti zadovoljiv smisel v življenju. Veliko nam tudi govori o stvareh, ki ljudi danes zelo zanimajo. Teme, kot so zakonska zveza, vzgoja otrok, medčloveški odnosi in upanje za mrtve, so vse obravnavane v Božji Besedi.

Če še niste preiskali Biblije, se, prosimo, natančneje seznanite z njeno vsebino. Ko boste odkrili resnično vrednost njenih vodil za življenje, boste morda občutili tako kot psalmist, ki je iskal vodstvo pri Bogu Jehovu in pel: »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.« (Psalm 119:105)

[Slika na strani 6]

Ali veste, zakaj Bog dovoli, da trpijo nedolžni?

[Slika na strani 7]

Imate lahko smiselno življenje