Iskanje daljšega življenja

»Človek, rojen iz žene, je kratkih dni in dosita ima nadlog, je kakor cvetka, ki se dviga iz popka, pa uvene, in beži kakor senca in nima obstanka.« (Job 14:1, 2)

TA MISEL o kratkosti življenja je bila napisana že pred kakimi 3500 leti, vendar bi ji še danes le malo kdo ugovarjal. Ljudje se niso nikoli sprijaznili s tem, da kratek čas okusijo cvet življenja, nato pa se postarajo in umrejo. Zato je vsa zgodovina polna poskusov, da bi podaljšali življenje.

V Jobovih dneh so si Egipčani brezuspešno prizadevali obnoviti mladost tako, da so jedli živalske modnike. Eden od glavnih ciljev srednjeveške alkimije je bil zvariti eliksir, s katerim bi si podaljšali življenje. Številni alkimisti so verjeli, da bi umetno narejeno zlato dalo nesmrtno življenje, uživanje hrane iz zlatih krožnikov pa bi ga podaljšalo. V starem veku so kitajski daoisti menili, da lahko z metodami, kot so meditacija, dihalne vaje in dieta, spremenijo kemijo telesa ter si tako pridobijo nesmrtnost.

Španski raziskovalec Juan Ponce de León je poznan po svojem neutrudnem iskanju vrelca mladosti. V 18. stoletju je neki zdravnik v knjigi Hermippus Redivivus priporočal, naj se ima spomladi v majhni sobi mlade device, naj se v steklenice ujame njihove izdihe in to uporabi kot napoj za podaljšanje življenja. Ni treba reči, da nobena od teh metod ni rodila uspeha.

Danes, kakih 3500 let od tedaj, ko je Mojzes zapisal Jobovo izjavo, je človek že hodil po mesecu, izumil avtomobile in računalnike, raziskal atom in celico. Kljub vsemu temu tehničnemu napredku smo še vedno ‚kratkih dni in imamo dosita nadlog‘. Res je, da se je od prejšnjega stoletja pričakovana življenjska doba v razvitih državah dramatično podaljšala. Vendar je to večinoma rezultat boljše zdravstvene oskrbe, učinkovitejših higienskih ukrepov in boljše prehrane. Od sredine 19. stoletja pa do začetka 90-ih let tega stoletja se je denimo povprečna življenjska doba na Švedskem s 40 let pri moških podaljšala na 75 let, pri ženskah pa s 44 let na 80 let. Toda ali to pomeni, da je človekova velika želja po daljšem življenju potešena?

Ne, čeprav namreč ponekod več ljudi dočaka visoko starost, še vedno veljajo že dolga leta napisane Mojzesove besede: »Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; [. . .] zakaj hitro vse poteče in mi odletimo.« (Psalm 90:10) Ali bomo v bližnji prihodnosti doživeli kako spremembo? Ali bo lahko človek živel bistveno dlje? O teh vprašanjih bo govoril naslednji članek.